Zadetki iskanja
Vorenc
aniti (an iti) nedov., F8, attinet, antizhe, angrè, anṡedene, tú je potrebnu, tú ſluṡhi; mea interest, tú mene angrè; me concernit, mene angrè; me non concernit, mene nyzh an ne grè; puerilis, -le, otrozhki, kar otrokom ſliſhi, ali yh angrè, otrozhji; quid ad te? kai tebe angrè, kai je tebi mari? raré forensium, kar pravd angrè; tua interest, tebe ṡadene, tebe an grè, tebi je pridnu
Celotno geslo
Frazemi
cvét Frazemi s sestavino cvét:
bíti [právi] cvet čésa, bíti v pólnem cvétu, rdèč kàkor mákov cvét, rdèč kot mákov cvét, v cvétu lét, v cvétu mladósti, v cvétu življênja
bíti [právi] cvet čésa, bíti v pólnem cvétu, rdèč kàkor mákov cvét, rdèč kot mákov cvét, v cvétu lét, v cvétu mladósti, v cvétu življênja
Celotno geslo
eSSKJ16
čudo3 (čudu, čudo) povedkovnik
ekspresivno izraža, da je kaj nenavadno, nepričakovano; SODOBNA USTREZNICA: čudo, čudno
FREKVENCA: 61 pojavitev v 9 delih
Svetokriški
devica -e ž devica: Sama Maria Diviza im. ed., inu S. Ioseph ſe ſo zhudili ǀ Maria Diuiza im. ed. s'suojm rojstvom vſe je bila potroshtala ǀ kakor je sturila Diviza im. ed. Lucia ǀ diviza im. ed. ſim oſtala ǀ poklizal ie bil Ioanneſa, kateri je bil Diviza im. ed. ǀ od ene zhiste Divize rod. ed. je bil roijen ǀ Christus je od ene zhiste Diuize rod. ed. rojen ǀ v' Teleſſu Marie Marie Divice rod. ed. ǀ ſe bom obernil K'Marij Divizi daj. ed. ǀ Vſy Angelzi ſo napruti Mari Diuizi daj. ed. leteli ǀ Bug je bil pognadal Mario Divizo tož. ed. ǀ sapovej Rihtnem hlapzom to Sveto Divizo tož. ed. do par nagiga slezhi ǀ S. Duh je bil napolnil Mario Diuizo tož. ed. ǀ ozha Nebeſhki je neshal tu nar vekshi veſselje per Marij Divizi mest. ed. ǀ je bila S. Troyza sklenila s'Mario Divizo or. ed. vgmerat tu isvelizhejne teh isvoleneh ǀ une preproste Divize im. mn., katere ſo prasne lampe imele … nej ſo bile perpraulene ǀ nej ſo li ſame divize im. mn., katere h'tej ohzeti ſhenina Nebeſhkiga bodò perpushene ampak tudj te ſakonske shene ǀ vſai ſo Diuize im. mn. pres Madeſha ǀ kar S. Duh pravi od Generalize vſyh Diviz rod. mn. ǀ tulikajn Ceſſariz, krajliz, Firshten, inu Shlahtnih Diviz rod. mn. ǀ je bil poterdil s'Kuſi taisto pergliho teh deſset diuiz rod. mn. ǀ taku ſe je godilu unim peterim preprostim Divizam daj. mn. ǀ kateri Divizam daj. mn. je divishtvu jemal
Celotno geslo
Frazemi
Svetokriški
iti grem dvovid. iti: sapovej de bi imeli jet nedol. gledat ǀ jest ſe od vaſs lozhim, inu v'Nebu grem 1. ed. ǀ pod drugiga Firshta gresh 2. ed. prebivat ǀ kam grèsh 2. ed. ò Abraam ǀ potle gre 3. ed. sa pomozh ga proſsit ǀ S: Ierni grè 3. ed. v'Armenio ǀ Nej gré 3. ed. sdaj en bushiz dua vineria enimu bogatimu shenkat ǀ en mernik shita ym poslu negrè +3. ed. ǀ nikuli desh negre +3. ed. ǀ ta nar manshi neperloshnost ga sadarshi de nagrè +3. ed. k'S. Mashi ǀ tergre +3. ed. ſa nje shtimo ven borsht ǀ inu vſem hudu grède 3. ed., dokler ta kuga po desheli ludy morj ǀ leta dua Jogra greſta 3. dv. sa Chriſtuſam ǀ s'pravo andohtio, inu pohleunostio gremo 1. mn. v'Cerku ǀ My negremo +1. mn. molit, ampak sfazat, marmrat, inu druge ſodit, inu opraulat ǀ po kai greſte 2. mn. v Cerku ǀ Vy grèſte 2. mn. v'Cerku vno, inu letu gledat ǀ sa ſledno majhino rejzh greste 2. mn. toshit ǀ vſtanete, greshte 2. mn. v' Zerku, ter v' vashim ſerzi taiſte greshne della premislujete ǀ ty domazhi gredo 3. mn. v'kambro gledat ǀ eden h' meni v'vaſs hodi, kadar mati gredo 3. mn. pozhjvat ǀ prezej gredò 3. mn. gledat, kaj sheli, inu proſsi ǀ beſſede negredò +3. mn. v' uſta, inu v' garlu, ampak noter v' uſheſſa ǀ nikatiri cillu obenkrat k' S. Maſhi nagredò +3. mn. ǀ na tihijm vun je s'njo shal del. ed. m ǀ sdaizi je shal del. ed. m tiakai ſe skriti ǀ je shel del. ed. m ſam gledat ǀ je bil shall del. ed. m v' tajſto kapello molit ǀ hudizh je bil mene omotil, de ſam kjekaj shla del. ed. ž ǀ de bishila +del. ed. ž Iesuſa proſsit ǀ en dan cellu meſtu je s' proceſſio shlu del. ed. s v' to Boshjo vesho ǀ eno nouo streho ſi pustiti s'sydat, de bi blagu poslu neshlu +del. ed. s ǀ tudi ta dua ſta sapuſtila ſvoj zholn, inu Ozheta, ter ſta sa Chriſtuſam shla del. dv. m ǀ prezei ſo shli del. mn. m v' Tempel Boga Mars sahualit ǀ raijshi ſo shlij del. mn. m vun na nijve orat, koppati, ſe trudit ǀ s' pravo andohtio shly del. mn. m obyskati tiga dobrutliviga, inu lubesniviga Ieſuſa ǀ Israelske shene ſo njemu nepruti shle del. mn. ž s'zittrami, s' goſli an iti 1. tikati se, zadevati: Raymundus meneozh, de njega an gre 3. ed. ǀ kar an gre 3. ed. teh poſvejtnih, inu teleſſnih rezhy ǀ kadar je anshlu te dushe, inu Isvelizhajna je bil ſlep … kadar pak je anshlu del. ed. s teleſsa, je bil pameten je dobru videl, inu ſposnal 2. biti mar: kaj nam an grè 3. ed. ta hudobni, neverni folk ǀ kaj mene an gredo 3. mn. drugi ludje jeſt skerbim ſam ſabe, inu sa mojo hisho gori iti potrošiti se: Ceſar Otto je tulikajn ludy redil, de vſak teden taushent preshizhu, stu volu, taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu del. ed. s iti za iti za: da bi tebi ſa glauo nashlu +del. ed. s Zapis grède je verjetno križanec med gre in pojde, ki se pojavi 3 vrstice višje; → greti2. Zveza an iti je delno prevzeta, delno kalkirana po nem. angehen ‛tikati se, zadevati’; prim. pri Kastelec-Vorencu antizhe, angrè ‛attinet’, mene angrè ‛me concernit’, kai tebe angrè, kai je tebi mari ‛quid ad te?’; → tikati, → vzeti.
Vorenc
kaj zaim., F231, afficere, kaj ſturiti; connixus, -a, -um, kir ſe kai podſtopi ſturiti; de qua re, od zheſá; ductarius, -a, -um, tú s'zhim ſe vleizhe; ecquod, kai; existere, biti, de je kai, kai biti; functus, -a, -um, kateri kai opravi; quâ re, s'zhym; quare, ṡakai, ṡatú, ṡatorai, ṡa zheṡ volo, ṡa tega volo, h'zhemu; quid, kai; quid curamus, kaj je nam mari ṡa tú; quid prodest, kai nuza, hzhemu, kai pomaga; quid sibi vult? kai pomeini? quo medio, s'zhym; ridiculum, -li, kai ſmeiſhniga; siquid, aku kai; solvendo eſse, iméti s'zhym plazhati; undè, od kod, ṡatorai, s'zhim, od kodai; unde reddam, s'zhim bóm plazhal? verber, -ris, vſe tú ṡ'zhim ſe tepe; prim. kej
Svetokriški
lagati lažem/lagam/legam nedov. lagati: v' tem mejſtj Colonia ſta bila dva kupza, katera ſta snala lagat nedol., ble kakor pſ lajat ǀ lagati nedol., inu kunshtnu golufati ǀ lety imaio ſvoj laſtni jeſik, namrezh klet, preklinat, predushat, perſegat, shentovat, klaffat, inu logat nedol. ǀ takrat hudizh ſe perkashe inu eno shlafernizo mu da, rekozh: Lashesh 2. ed. ǀ kadarkuli zhlovik laga 3. ed. greh ſturi ǀ kadar eden lagà 3. ed., reſnize negovori ǀ kaj je ſatu meni mari, de li nuza, inu pomaga shiher ſe lega 3. ed., ſakaj ta je modruſt tiga ſvejtà ǀ zhe pak jeſik je zhern, namrezh, de govori hude greshne beſſede, de kolne, preklina, po krivim ſe perſega, shentuje, plentuje, klaffa, marmra, opraula, lashe 3. ed., folsh prizha ǀ ta dua ne laſheta 3. dv., inu negolufata ǀ Ali nesamerite vy meni, aku bom rekal, da grobu lashete 2. mn. ǀ lasejo 3. mn. po vſijKotah de bi li eden tega drugiga v'shkdo perpravitij ǀ ſo taku dolgu lagale del. mn. ž inu prekladale, dokler ie bilu od eniga na duanaiſt prishlu Branje zapisa lasejo (I/1, 19) ni zanesljivo.
Svetokriški
leteti -im nedov. leteti: ſhtrauſ nemore letejti nedol., temuzh li po semli hodi, inu s'peretnizamy ſi pomaga de hitrej tezhe ǀ more ſvoje peruta restegnit, inu viſsoku leteti nedol. ǀ te proſsimo vuzhinaſs Kiekaj gori lèteti nedol. ǀ kregul pak lety 3. ed. taku viſsoku de ſe nemore vidit ǀ lettij 3. ed. zhes en iastrop, vidi to ardezho moſhno leshezho ǀ Ta kregul, kadar dolgu zhaſsa sa tizamy letj 3. ed. ǀ kakor ty orly, kadar pozhutio to merho od uſeh kraju ukupaj letio 3. mn. h' tej merhi ǀ enkrat S. Michaël Archangel je po Nebeſſih letel del. ed. m ǀ taiſta golobiza s' eno peretnizo je letela del. ed. ž ǀ ena muha je zheſs njega letella del. ed. ž ǀ kakor de bi njegou shelodiz ena karniza bila, vſe je v' njega letelu del. ed. s ǀ Vſy Angelzi ſo napruti Mari Diuizi leteli del. mn. m ǀ zegli ſo is ſtrehe leteli del. mn. m ǀ Angely Nebeſki na semlo s' Nebeſs ſò letejli del. mn. m ǀ nyh dushize ſo leteile del. mn. ž v' Nebeſſa ǀ Strele gorezhe bodo s'Nebeſs na semlo letejle del. mn. ž ǀ tize shive, ſo k'tem smalanem letele del. mn. ž
Celotno geslo
Etimološki
mȃr prisl.
Pleteršnik
mȃr, I. adv. 1) m. mi je koga, česa, ich kümmere mich um jemanden, etwas, es kümmert mich jemand, etwas; najemniku ni mar ovac; kaj je tebi tega mar? was geht dies dich an? tega mi ni mar, das interessiert, kümmert mich nicht; dela mu ni bilo mar, Levst. (Zb. sp.); mar vam bodi božjega glasa, kümmert euch, gebt acht auf Gottes Stimme, Ravn.-Mik.; kaj mi je brata mar! Bruder hin oder her, Cig.; — Ni rožam mar cvetet', Preš.; — mar me je koga, česa; malo ga je zasmehovavcev mar, er kümmert sich wenig um die Spötter, Ravn.-Mik.; — mar mi je za koga, kaj; najemniku ni mar za ovce, Cig.; komu je kaj mar za to? wer hat sich darüber aufzuhalten? Cig.; — mar mi je kaj; to tebi nič mar! das geht dich nichts an! to bodi tebi mar! das ist deine Sache! Cig.; mar mi je to! (iron.) als ob mir etwas daran gelegen wäre! M.; komur je zdravje mar, wem die Gesundheit lieb ist, Cig.; učenje mu ni nič mar, Polj.; — na m. mi pride, es kommt mir in den Sinn, C.; rekel mi je nekdo, pa mi ne pride na mar, kdo, Polj.; na mar mi hodi kaj, es drängt sich mir ein Gedanke auf, ich denke an etwas, ich habe ein Verlangen nach etwas, Polj.; v mar mi je kaj; v mar mi ni bilo, da je petek, ich dachte nicht daran, dass, Polj.; le igrače so mu v mar, Polj.; v mar jemati, berücksichtigen, Cig., Z.; — 2) lieber, vielmehr, eher; kaj bi se učil, mar se igram! was soll ich lernen! lieber spiele ich! kaj bi čakal! mar odidem; mar molčati, kakor opravljati, lieber schweigen als verleumden, Cig.; mar bi bil šel! du hättest lieber gehen sollen; učen ali mar velik mož, ein gelehrter oder vielmehr ein großer Mann, Cig.; ni dobička, mar izguba, C.; — II. màr, conj. v vprašalnih stavkih: denn, etwa; je mar pri Bogu kaj nemogočega? Ravn.-Mik.; se mar grozdje po trnju bere? Ravn.-Mik.; ali mar ne veš? C.; — prim. stvn. māri: unmāri, gering geachtet, gleichgiltig, Mik. (Et.).
Vorenc
Pleteršnik
márenj, -rnja, m. die Rede, Mur., Cig., Jan., Kor., Poh.; resnega marnja biti, Slom.; opravljivi, nesramni marnji, Slom.; das Gespräch: lepe marnje imeti, Slom.; — krivice brez marnjev prebiti, ohne Widerrede, Ravn.; — das Gerede, das Geschwätz, die Märe, Meg., Boh., Habd., Dict., Mur., Cig., Jan.; poslušajo človeške sanje in marnje, Krelj; to so čudni marnji, Trub.; mi nismo zvijaških marnjev pobirali, kadar smo vam moč in prihod Kristusa oznanjevali, Ravn.; prazni marnji, leeres Geschwätz, Dalm., LjZv.; (marinj, Štrek.; pl. marinji, Boh., Dict., Krelj; marini, Dalm.); — prim. stvn. māri, Kunde, Märchen, Mik. (Et.).
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
mȃri, I. adv. 1) = mar I. 1), Dict., Krelj, Dalm., Jurč., Erj. (Izb. sp.), LjZv.; kaj tebi mari za to? Krelj; v mari imeti kaj, das Augenmerk auf etwas gerichtet haben, Cig.; = na mari imeti kaj, C.; na mari mi je kaj, ich kümmere mich um etwas, ich beachte etwas, Bes.-C.; te reči mu niso bile na mari, LjZv.; — 2) = mar I. 2), vielmehr, lieber, Meg., Schönl.; sodite vi sami, ako je prav pred božjim obličjem mari vas slušati kakor Boga, Kast. (Sv. p.); mari ljubi, kakor da bi on bil ljubljen, Kast. (N. c.); — II. conj. = mar II. etwa, C.
Celotno geslo
Hipolit
mari povedkovnik
Vorenc
mari prisl., F5, interest, je en reṡlozhik, je pridnu, je nuznu, mari: mea non interest, meni nei mari ṡa tú; potius, mari, raiſhi; quid ad te? kai tebe angrè, kai je tebi mari? quid curamus, kai je nam mari ẛa tú
Svetokriški
mari prisl. mar: mari ti kakor en drugi potegni lete denarie ǀ marejeſt jo vſamem kakor en drugi v povedno-prislovni rabi mar: kaj je tebi mari ſa niega ǀ kaj meni mari sa druge, de li meni dobru gre ǀ kaj je ſatu meni mari, de li nuza
Besedje16
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 40
Dostopnost