Zadetki iskanja
1. strupen: pitvine on mi csemérne nedá SM 1747, 75; pren. Csemérni pehár nevoule SM 1747, 75; Trucsz takái csemérnoi ſzmerti SM 1747, 74; tvo tesko csemérno ſzmrt SŠ 1796, 42
2. jezen: vládnik ſzpráviſcsa csemeren KŠ 1771, 216; csemérno nevoſcsenoſzt máte KŠ 1771, 750; ne glédaj na csemérne moje hüdoube KM 1783, 193
1. dokončanje, konec: steri je zecsétek i dokoncsánye Vöre SM 1747, 28; liki je gotova bila vola, tak i dokoncsanye ztoga ka máte KŠ 1771, 542; k-odicsenomi dokoncsanyi gotovoga boja KOJ 1848, 118
2. sklep, odločitev: Dokoncsanye sze szlavanyom zgodi AI 1875, br. 2, 3; Zdokoncſanyá ſcsés tvojega Kraj vzeti BKM 1789, 404; pouleg ſzvojega moudroga dokoncsanya KM 1790, 44; nega sztálnoga dokoncsanya KOJ 1833, 5; (poszlavci) sze nadale k-szvojemi dokoncsanyi dr'zijo AI 1875, kaz. br. 2; je oblübo, ka obcsinſzko dokoncsanye na meſzti nihá KM 1790, 88; Poſzlüsa nyé dokoncsanye BKM 1789, 269; Po dokoncsanyem goripisza AI 1875, kaz. br. 2; vſzáko lüſztvo je melo dokoncsanya KM 1790, 90; nyé dokoncsanya szpunyávati KOJ 1833, VII; je orszácskoga szpráviscsa Dokoncsanya dopüszto vogerszki szpiszati KOJ 1848, 123
1. najti: Ako máte táksega poſtenoga ino gyedrnoga mladéncza, ki jo gori more nájti, naj jo pojiscse SIZ 1807, 30; na Jezusa, gda ga szrecsen gorinájdes KOJ 1845, 126; Ino té grejh ſze escse pri ti preporodjeni gori nájde KŠ 1754, 72; Vsze gorinaidemo vu nyê [v hiži] KAJ 1848, 331; ki tebé iscsejo, Srecsnejſi ki gori nájdo KM 1783, 247
2. izumiti, iznajti: naj ſze ne zvisáva ſztejm, kak da bi on vſzo mestrio gori najſao KM 1796, 10
gòrinájdeni -a -o izumljen, iznajden: Kôla szo kesznê gorinaidena KAJ 1870, 73
1. slab v moralnem pogledu: kie hüdi, tiszti pred tobom ne osztane ABC 1725, A7b; i hüdi cslovik zhüdoga ſzrczá hüda prináſa KŠ 1771, 40; hüda düsna vejſzt KŠ 1754, 176; komi bisze hüdo delo dopadnolo ABC 1725, A7b; kak jáko je mislenye, i cſineinye ſzerczá mojega hüdo od mladoſzti SM 1747, 51; Hüdoga nepriátela hüdo naminyávanye KŠ 1754, 246; Csi pa okou tvoje bode hüdo KŠ 1771, 19; nej zhüde, dönok znezrele náklonoſzti KŠ 1771, A3a; Od hüdoga po'selejnya KM 1783, 9; Tak bode i etomi hüdomi národi KŠ 1771, 41; Hüdo zmislenye zavr'zi BRM 1823, 3; vu telovnom hüdom poſeleinyi SM 1747, 48; 'Se natom hüdom ſzvejti SŠ 1796, 4; po vnougoj hüdoj ſegej KŠ 1754, 4b; inoſze zevſzeimi greihi i zhüdim poſeleinyem navküpe vtopiti TF 1715, 33; naj ſze zetim hüdim ſzvejtom ne ſzkvarim KŠ 1754, 240; ſzhüdov jálnoſztyov ne popajüjmo KŠ 1754, 59; rávno ſz-tejm hüdim nakányanyem KM 1796, 124; Vládnike poſtüjo, csi ſzo gli hüdi KŠ 1754, 219; Csi záto vi, hüdi bodoucsi, znáte dobre dári dávati KŠ 1771, 22; Ar zſzrczá zhájajo hüda mi'zlejnya KŠ 1771, 51; csüdna i hüda dugoványa delati KŠ 1754, 19; od Angelov, dobri ino hüdi SM 1747, 34; Szpravi na nikoj hüdi lüdi na nas kvár hüdo naminyávanye KŠ 1754, 224; Boug dáj vnogo táksi áldomásov piti, a ti hüdi nam pa Boug ne dáj piti SIZ 1807, 6; escse i tim hüdim lidém KŠ 1754, 165; Gda Boug vſze hüde ino skodlive tanácſe doli potere TF 1715, 28; Salüiemo vſzeh naſse hüde ino teske grehe SM 1747, 55; ki ſzte nigda tühénczi i nepriátelje bili ſzpámetyov vu hüdi delaj KŠ 1771, 604; kteri goſzpodüio, zhüdimi Dühmi SM 1747, 27; Zhüdimi miſzlami KŠ 1754, 173; i huda ſzkusávanya SM 1747, 65; ki ne hodi vu hüdi lüdi tanácsi SM 1747, 92; ni zhüdim vcsinenyem SM 1747, 88
2. ki ima odklonilen odnos do koga: je on na Hunyadia tak hüdi bio, da ga je Wladiszlavi steo v-rouke dobiti KOJ 1848, 55
3. ki napada koga: [krokodil] strašno hüda stvár AI 1878, 30
4. slab, neprijeten: Vu vſzákom hüdom vrejmeni BKM 1789, 347; to'ziti zácsao nad hüdov szrecsov szvojov KAJ 1870, 78; Da hüd’ ſzen na nász ne pride BKM 1789, 381; Da hüd ſzen na náſz ne ſzpádne KM 1783, 225; i gucsali bodo vſzo hüdo rejcs KŠ 1771, 14; i pripetjé je hüdi konec melo KAJ 1870, 41; po hüdom csefketanyi KŠ 1754, 164; ali ti hüdi pout preide SM 1747, 92
5. strgan: obütel ji je hüda bila KAJ 1870, 61
hǘši -a -e hujši, slabši: Hüsi ſzi kak prvle BKM 1789, 261; Hüsi szem tak jasz, krsztsenik KAJ 1848, 168; ár ſze doli vtrgne táksa záplata od nyegovoga gvanta, i hüſa déra ſze zgodi KŠ 1771, 29; med dobrimi angyeli jeſzte réd .. niſteri hüsi KŠ 1754, 95; vcsinyena ſzo nyim ta ſzlejdnya dugoványa hüſa od ti prvi KŠ 1771, 721; ſzebom vzeme ſzeden drügi dühouv hüſi od ſzébe KŠ 1771, 208
nájhǘši tudi nájhǘjši -a -e najhujši, najmočnejši: Njegovo najhüše orošjé je rog na nosi AI 1878, 20; ino sou kak naj hüjsa tocsa KOJ 1848, 4; Najhüsa pitvina je palinka KAJ 1870, 46; ranyen je mogao z náj hüjsega ognya procs nesen biti KOJ 1848, 104
hǘdi -a -o sam. hudi: te hüdi ſze ga ne dotekne KŠ 1771, 735; nede prebivao pri tebi te hüdi TA 1848, 5; I zvodi te ta hüdi KAJ 1848, 231; tak i med hüdimi niſteri ſzo zmo'znejſi KŠ 1754, 95; po kom vſze hüdo na náſz prihája KŠ 1754, 176; Ka je Hüdo KMK 1780, 89; ne odávli nikai hüdá od nyega TF 1715, 16; me vſzigdár pomocsi mori znevol i hüda SM 1747, 70; kako od düsevnoga i telovnoga hüda KŠ 1754, 177; Naj náſz od vſzákoga telovnoga hüda obráni KMK 1780, 30; Oszlobodi nász od hüda BKM 1789, 290; Ti ſzi meni bila Od hüda bránila SIZ 1807, 39; delaven cslovek ni hüda necsini KAJ 1870, 105; kaiſzi mené od vſzega hüdoga obarvau TF 1715, 46; hocſe nye od vſzega hüdoga odkupiti SM 1747, 30; Nikaj ſze mi ne zgodi Hüdoga KŠ 1754, 269; Nego osloubodi nász od hüdoga KM 1783, 11; On bode i vász od hüdoga bráno BKM 1789, 10; On bode i vász od hüdoga bráno BRM 1823, 6; kaj je pa viſse toga, zhüdoga je KŠ 1771, 16; ne ſztante prouti hüdomi KŠ 1771, 16; Prouti ſztánem hüdomi BKM 1789, 129; szi mi obecsao, ka hüdoga odprávis KOJ 1845, 99; Ki kaj hüdoga vidi KOJ 1845, 9; procs od méne vi vszi, ki hüdo delate ABC 1725, A8a; Boug nikoga ne ſzküſáva na hüdo KŠ 1771, 30; kai je on na hüdo nágliv SM 1747, 7; Vſze ono hüdo, ſtero cslovik doprneſzé KŠ 1754, 72; zakaj za hüdo máte eto toj 'zeni KŠ 1771, 87; je pa Pápa tak za hüdo szpoznano KOJ 1848, 43; Naj cslovik hüdo z-hüdim ne plácsa KM 1790, 16; Csi szem z hüdim plácsao TA 1848, 6; Zato tu hüdi ne oſztaneio vu ſzodbi SM 1747, 92; ki ſzuncze ſzvoje gori zhájati csini na hüde i dobre KŠ 1771, 17; naj ta hüda od náſz odvrné KŠ 1754, 155; zakaj miſzlite vi hüda vu Szrczáj vaſi KŠ 1771, 28; Ár szo me okoli vzelá hüda brez racsúna TA 1848, 33; ki hüda miszlijo prouti meni TA 1848, 27
hǘši -a -e sam. hujši: nego bole escse je na hüsſe prisla KŠ 1771, 116; nego na hüſe ſze vküp ſzprávlate KŠ 1771, 512; vecs ne grejſi, naj ſze ti kaj hüſega ne zgodi KŠ 1771, 279; Niháj kmiczo i vſza hüsa BKM 1789, 229
jèdrnejši -a -e hitrejši, prizadevnejši: naj med nyimi li ti gyedrnejsi ſztrá'sijo KM 1790, 92
1. kako, izraža vprašanje po osebi, načinu dejanja: Kak ſze zové on, ſteroga je Bog z-tákſim tálom za Odküpitela, ino Zvelicſitela poſzlal SM 1747, 10; Oh! kak te gori primem BKM 1789, 20; Kak bi 'zeleli 'zitek vecs lübiti KAJ 1848, 7
2. izraža vprašanje po meri ali stopnji povedanega: Kak dugo de sze pozdigávao nad menom nepriátel moj TA 1848, 10
3. v vezniški rabi za dopolnjevanje nadrednega stavka glede na predmet: csi ſze na prekléte Zglédnemo i na nyih mántre, Kak brezi ſzmrti vmérajo KŠ 1754, 274; Naſzlejdnye ſze mámo vcsiti kak je pogibelno vu hüdo tiváriſtvo ſze zmejſati, i piſztiti KM 1796, 10
4. ekspr. izraža veliko mero ali stopnjo povedanega: Kak ſzlatka ſzo cselüſzti mojoj gúcsanya tvoja KŠ 1754, 4; Oh Jezus Kriſztus! kak dugo Odlásas tvoj ſzoudnyi dén KŠ 1754, 272; Ah kak ti morem za ono tvojo nezrecseno miloscso zahváliti KM 1783, 6; Kak velika potrejbcſina je pa bila na ete knige zdaj vetom vrejmeni, vſzáki ſzi lejko premiſzli BKM 1789, 5; Kak velika obláſzt je bila potrejbna k-tomi, naj bi KM 1796, 4; Kak je Boug veliko Szpravo ſzvojim diko SŠ 1796, 5; Ka máte vi csiniti, I kak blá'zeni biti BRM 1823, 6; kak 'smetno je prvomi po nevtrejtoj pouti hoditi KOJ 1833, VI; Kak bi ga szmeo ti, práh, obráziti [Boga], Da ga ni angel nemre zbroditi KAJ 1848, 7; Goszpôd nas, kak odicseno je Imé tvoje po vszoj zemli TA 1848, 7; szinek moj, vidis, kak hüdô je meni KAJ 1870, 8; Kak rad szem, kâ szem sze prisao KAJ 1870, 5; O kak tužno so jôkali siromaški roditelje BJ 1886, 9
mačeha, tj. očetova druga žena v razmerju do njegovih otrok iz prejšnjega zakona
1. imeti, izraža, da je kaj osebkova last: Nemam nikai, zkimbi za moie grehe zadoſzta vcsinil SM 1747, 60; Eto más eden gros KAJ 1870, 8; Ako gli on [krščenik] nikaj nejma, Li duso I tejlo KŠ 1754, 263; nájma nejmate pri Ocsi vaſem KŠ 1771, 17; Ivan, je meo odeteo ſzvojo zgomilſzkoga koſzminya KŠ 1771, 9; je alabaſtrom drágoga mazala mejla KŠ 1771, 87; kako dabi ſzám Farar Düſſou meu TF 1715, 5; Naj ſzi má [šatan] ſzvoje blato, Boug je moje bogáſztvo SM 1747, 74
2. izraža, da je pri osebku kaj, s čimer razpolaga: nej je ſzlobodno tebi nyou meti KŠ 1771, 47; ſzvéto piſzmo, kotero pred ſzebom más KŠ 1771, A8b; je potrejbno pomoucs meti SIZ 1807, 5; rázumno ſzrczé mores tak meti BKM 1789, 7; cslovik, ki pod ſzebom mám vitéze KŠ 1771, 25; ino moucs más nyega nazáj vzéti KŠ 1754, 242; Koliko tálov ma katechiſmus TF 1715, 10; Nema pa korenyá vſzebi KŠ 1771, 43; K-brojenyi pa nema vole KAJ 1870, 9; vnoſina ſzvedouk okouli náſz mámo SM 1747, 27; mámo zgovoritela pri Otsi KŠ 1754, 104; ni Apoſtolouv zapouvidi nejmamo KŠ 1754, 214; i vi obcsino máte znami KŠ 1771, 726; máte radi la'zi TA 1848, 4; rezi kastige, vu steroi vſih májo tála SM 1747, 29; kony ino Oszel, steri neimaio razuma SM 1747, 96; ſz. piſzma razkladácske nikaj ſztraslivoga nemajo KŠ 1771, A4a; kai on grehe odpüſzti na stere je Bog doſzehmal poterpleinye mel SM 1747, 17; Kakti je ſzvoje právo vadlüvanye meo KŠ 1754, 11a; [seme] gde je nej melo doſzta zemlé KŠ 1771, 42; Goſzpodne, mej potrplejnye zmenom KŠ 1771, 60; jala ſzerda nemai dobro csiniti vſzeim SM 1747, 88; Poterpleinye meite drága brátja SM 1747, 28; vſze kaigoder mam vu Tvoje roké preporácſam TF 1715, 46; on ma vſza, tebe ma SM 1747, 91; Poglavnik ſzveita oblaſzti neima SM 1747, 79; Goſzpoda i drügi, ſteri nad nami obláſzt májo KŠ 1754, 30; tak ſzo vſzi vküp bili i vſza ſzo meli obcsinſzka KŠ 1771, 340
3. izraža obstajanje osebe, ki je z osebkom v določenem razmerju: ka on nyega lübléni Otsa ſcsé biti i za ſzvojega ſziná meti KŠ 1754, 188; Goſzpodne! da li tebé mám SM 1747, 74; Vidis neimam nikoga, Gdebi mogo ſztán meti SM 1747, 71; ocsa mámo Abraháma KŠ 1771, 9; Csi nikoga ne bom mel, Boug bode moi priátel SM 1747, 74; Dvanájſzet Apoſtolov je meo KŠ 1771, 3 (B2a); pa je meo edno lepo 'zeno AI 1875, kaz. br. 7; Naj mi ſzamo nyega za Bogá mámo KŠ 1754, 13; Nemai drügi Bougov TF 1715, 12; Neimai drügi Bogouv ABC 1725, A4A; Neimai drugi Bogouv SM 1747, 45; nemaj tühi Bogouv KM 1790, 110
4. kaže, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina: Csi britko nenávednoſzt máte vu ſzrcáj vaſſi KŠ 1754, 39
5. izraža lastnost ali stanje osebka: Dáj nam med vörnomi Goſzpon Boug táo meti SŠ 1796, 27; nikakvi haſzen ſztoga nevolna Decza neima TF 1715, 5; ſze te ſztári Ádam vnami má ftáplati KŠ 1754, 191; ete hüdo má vu miszlaj TA 1848, 6; Kak dugo bom britkoszt meo vu szrczi TA 1848, 10; ni doſzta trousta bodemo meli po Kristuſsi SM 1747, 31; kákſi nájem bodete meli KŠ 1771, 17; Materi Czérkvi, naj ſz. Stevana, ſteroga je mejla na zemli raséritela KM 1783, 91
6. izraža lastnost ali značilnost pri osebku: Kaſtiga na nyem lesi, da bi mi mér meli SM 1747, 12; ſteroga imé gori más naznanyeno TF 1715, 9; Bo'za velika ſzkrb, ſtero on má KŠ 1771, A8a; Radoſzt zetoga májo eto KŠ 1754, 220; naj mám 'zitek vekivecsni KŠ 1771, 62
7. izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: more vüzdovu lauloke polositi (djati) akoie kſzebi csé meti SM 1747, 96; dobro csinite, kai na nyou paſzko máte SM 1747, 25; Meo bo zmenov potrplejnye KŠ 1754, 269; haſzek bode eto delo melo KŠ 1771, A7b; Farizeuſke ſzo pa tanács meli prouti nyemi KŠ 1771, 38
8. morati: Te drüge [pesmi] ſze ti pa ſzame ká'zejo, gda je más naprevzeti BRM 1823, II; Kak sze má dr'zati cslovek vu pajdástvi KOJ 1833, XV; kágda mámo mi naſſ ſitek ravnati TF 1715, 12; vszi lidjé májo gori ſztánoti KM 1783, 16; gde bi ſze meo Kriſztus poroditi KŠ 1771, 7; gda bi ſze meli bujti, i jaſz ſzam pravo na nyé ſentenczio KŠ 1771, 421; Záto v dvojnoſzt nejmamo ſzpádnoti SŠ 1796, 7; Nejmate ſze ſztraſiti BKM 1789, 22
mèti se mám se izraža, da je osebek v stanju, kot ga nakazuje določilo: i vſze, ki ſzo ſze hüdou meli KŠ 1771, 26
majóuči -a -e imajoč: liki dvej nogej majoucsi ſze vrcsi vu gehenno KŠ 1754, 146; Ár je je vcsio, kiki obláſzt majoucsi KŠ 1771, 24; 'sivi Boug i Cslovik majoucſi právo 'sivo Tejlo KM 1783, 155; v-zoubi szmodko ali pipo majoucsi KOJ 1845, 5; Vu dobri delaj ſzvedouſztvo majoucsa KŠ 1771, 640; érdécse ténke linije za piszanye majoucsa KOJ 1845, 6; Bivol od vola šürkejše telo majoča stvár AI 1878, 15; I vidoucsi edno figovo drejvo ouzdalecs majoucse liſztye KŠ 1771, 137; Ár je Bo'za rejcs oſztrejſa od vſzákoga zobej ſztráni oſztrcz majoucsega mecsa KŠ 1771, 677; i ercsé tomi csloveki poſzejhnyno rokou majoucsemi KŠ 1771, 109; csi vu korénszkom verbumi vecs szillab vu szebi majoucsemi, litera l prebiva KOJ 1833, 80; ár to edno csér majoucso ſzo popadnoli SIZ 1807, 42; vſze ſztvári zemelſzke ſtiri nogé majoucse KŠ 1771, 372; kotrige, 'ſile, i csütejnya majoucse velike, i mále ſztvári KM 1796, 5; na priglihnoſzt obráza ſzkvarjenoga csloveka i letajoucsi i csetvéronoug majoucsi i lazécsi ſztvári KŠ 1771, 448; kaj ſzi kmo'zom nepreokro'zenyé majoucsim notri ſou KŠ 1771, 375
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »