Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
rejníca -e ž (í) ženska, ki za plačilo vzame v popolno oskrbo tujega otroka: ker je bila mati pijanka, so dali otroka rejnici; rejnica in njena rejenka
 
agr. krava, s katere mlekom se hrani tele kake druge krave
SSKJ
réven -vna -o prid., révnejši (ẹ́ ẹ̄) 
  1. 1. ki ima malo materialnih dobrin: reven človek; postati, biti reven; revna družina; revno prebivalstvo; reven kot cerkvena miš zelo
    // revnejši deli mesta; revne vasi
  2. 2. ki ima malo določene stvari: reven pašnik; revna in suha zemlja; revna nahajališča rude / z rudami, neustalj. na rudah revna država; izrazno reven jezik; pren. ker sem ostal doma, sem za nekaj doživetij revnejši
  3. 3. po vrednosti, količini zelo majhen: reven pridelek; revna pokojnina; revno plačilo / revna pomoč; revno čustvo, upanje
  4. 4. nav. ekspr. ki je slabe kakovosti: poslal ji je šopek revnih rož; pokrajina z revno travo / igra je precej revna
    // ki ima nepomembno vsebino: reven izgovor; revna misel / revno pismo
  5. 5. nav. ekspr. nerazkošen, skromen: revna hiša; revna obleka; revna oprema; revno kosilo
  6. 6. ekspr. vreden sočutja, pomilovanja: revna, zapuščena mati; vsa revna je obstala na pragu
  7. 7. star. slaboten, onemogel: klicala ga je z revnim glasom; bil je ves reven in shujšan; sram ga je bilo, ker ga je videla tako revnega
    révno prisl.: revno živeti; biti revno oblečen; sam.: revni in bogati
SSKJ
róden -dna -o prid. (ọ̄raba peša  
  1. 1. domač, rojsten: zapustiti rodni kraj; opisovati rodno mesto / rodna dežela
  2. 2. ki ima bistvene lastnosti, značilnosti glede na krvno sorodnost; pravi: nima rodne sestre; skrbel je zanj kot rodni oče / rodnega brata je izdal lastnega; niti rodni otroci bi ji ne mogli tako streči
    ● 
    vznes. zapustiti rodno grudo domači kraj, domovino; ekspr. spremenil se je, da ga rodna mati ne bi spoznala zelo se je spremenil
SSKJ
rodíti -ím dov. in nedov. (ī í) 
  1. 1. spraviti iz rodil otroka: urediti prostor, v katerem matere rodijo; roditi v porodnišnici; prezgodaj roditi; z lahkoto, težko roditi / pog. iti rodit / rodila je zdravega otroka
    // dati, posredovati življenje komu kot mati: rodila je dosti otrok / ženske, ki ne morejo roditi, lahko otroka posvojijo ki ne morejo spočeti, zanositi
    // rodila mu je sina in hčer
    // spraviti iz rodil mladiče, mladiča: samica rodi večkrat na leto / opice rodijo navadno po enega mladiča
  2. 2. dati sadeže, plodove: nekatere jablane rodijo vsako leto; odrezati mladike, ki ne bodo rodile / krompir v teh krajih dobro rodi / njihovo polje ne rodi dovolj; dobro obdelana zemlja rada rodi / drevje je rodilo le redke sadeže
  3. 3. ekspr. povzročiti nastanek česa: plameni so rodili dim; vihar rodi valove / ti dogodki so rodili zaskrbljenost / bolečina je rodila pesem navdihnila; duhovni premiki, ki jih je rodil moderni čas; pregovore rodi izkušnja nastanejo iz izkušenj
    // dati, prinesti: tako gospodarjenje ne rodi uspehov; prizadevanja so rodila velike koristi, dobre rezultate
    ● 
    publ. buržoazija je rodila kapitalizem je bila začetnica kapitalizma; star. poslovil se je od nje, ki ga je rodila na svet, v življenje od matere; ekspr. rodila ga je slovenska mati je Slovenec; ekspr. rodil ga je naš narod je član našega naroda; ekspr. prizadevanja niso rodila sadu niso bila uspešna; žarg. v eni uri je moral roditi članek napisati; bil je tak, kot ga je rodila mati nag, gol; preg. kar mačka rodi, miši lovi otroci so navadno taki kakor starši
    rodíti se 
    1. 1. priti iz rodil: ko se otrok rodi, navadno zajoka; rodil se je hitro
      // začeti živeti ob prihodu iz rodil: lani se je rodilo več dečkov kot deklic; rodil se je pred sto leti v Ljubljani / rodila sta se jima sin in hči / mladiči nekaterih živali se rodijo slepi in goli
      // po rojstvu izhajati, izvirati: rodil se je delavcu; roditi se v kmečki hiši
    2. 2. ekspr. nastati, pojaviti se: na oceanu se je rodil nov otok; naša posvetna poezija se je rodila v drugi polovici l8. stoletja / zapisoval je misli, kakor so se mu rodile / opisovati razmere, v katerih se je rodilo društvo je bilo ustanovljeno; po viharni noči se je rodilo sončno jutro je nastopilo, bilo; njegova prva povest se je rodila v štirinajstih dneh je bila napisana; televizija se je rodila v Ameriki izumili so jo
      // z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: med njimi se je rodila ljubezen, napetost
      ● 
      ekspr. tak človek se še ni rodil takega človeka ni; rodil se je zaželen starši so si ga želeli; roditi se iz ljubezni biti otrok ljubečih se staršev; ekspr. ta misel se je rodila v njegovi glavi on si je to izmislil; roditi se v zakonu biti zakonski otrok; ekspr. rodil se je pod srečno zvezdo ima ugodne življenjske razmere; ekspr. prezgodaj se je rodil, da bi to uresničil razmere, okoliščine še niso primerne; rodil se je (kot) revež njegovi starši so bili brez premoženja; počuti se, kot bi se na novo rodil popolnoma prerojenega; ekspr. tresla se je gora, rodila se je miš veliko prizadevanje je dalo nepomemben rezultat; ekspr. pesnik se rodi pesniški dar je prirojen
    rodèč -éča -e: rodeča ženska; rodeče se želje; slabo rodeče drevo
    rôjen -êna -o 
    1. 1. deležnik od roditi: rojen je bil v delavski družini; Franc Kovač, rojen [roj.] leta tisoč devetsto; v trenutku rojena svetloba; prezgodaj rojeni otroci / rojen je v znamenju bika / kot zapostavljeni pristavek k ženskemu priimku Ana Zore, rojena [roj.] Dolenc
       
      ekspr. rojen je pod nesrečno zvezdo v življenju nima sreče
    2. 2. ekspr., navadno v povedni rabi ki ima veliko mero sposobnosti, lastnosti za kaj: on je rojen za pilota / ni bil rojen za meščansko življenje ni se mogel prilagoditi meščanskemu življenju; bil je kakor rojen za to vlogo
    3. 3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: je rojen govornik, pesnik / njegov oče je rojen Ljubljančan
SSKJ
rodníca -e ž (í) knjiž. roditeljica: posvečati več skrbi ženski kot rodnici / srečna rodnica z otrokom mati
SSKJ
rogovíliti -im nedov. (í ȋekspr.  
  1. 1. delati nerodne gibe: stoj pri miru, kaj rogoviliš / rogoviliti s palico po vodi
  2. 2. povzročati hrup, nemir
    1. a) s hojo, premikanjem: rogoviliti okoli hiše; že navsezgodaj rogovili / v umazanih čevljih mu niso dovolili rogoviliti po stanovanju hoditi; dva dni je rogovilil po mestu
    2. b) zlasti z vedenjem: pijanci so rogovilili pozno v noč; če so otroci preveč rogovilili, jih je ded oštel
      // upirati se, nasprotovati: na sejah rogovilijo; rogoviliti proti vladi / uporniki so spet začeli rogoviliti
      // jeziti se, razburjati se: to bo oče rogovilil, ko bo izvedel / ne ljubi se ji več rogoviliti, ker ni uspeha
      ● 
      ekspr. pri hiši rogovili že pet otrok je; ekspr. kaj spet rogoviliš s tem vprašanjem ga načenjaš, obravnavaš; ekspr. mati že rogovili po peči kuri v peči
SSKJ
rojévati -am nedov. (ẹ́) 
  1. 1. spravljati iz rodil otroka: rojevati brez zdravniške pomoči; z lahkoto rojevati
    // dajati, posredovati življenje komu kot mati: v tej starosti ženske še rojevajo; rojevale so dosti otrok
  2. 2. ekspr. povzročati nastanek česa: take razprave rojevajo nasprotja / gorata, skalnata pokrajina rojeva svojevrstne značaje / dvom, sum, ki ga rojeva strah
    rojévati se 
    1. 1. prihajati iz rodil: pomagal je otroku, ki se je rojeval
      // začenjati živeti ob prihodu iz rodil: v teh krajih se rojeva čedalje manj otrok / ljudje se rojevajo, živijo in umirajo
    2. 2. ekspr. nastajati, pojavljati se: zapisoval je misli, kakor so se mu rojevale / prikazovati razmere, v katerih se je rojevala nova Jugoslavija / zunaj se že rojeva pomlad; rojeva se nov dan dani se
      // z oslabljenim pomenom izraža začenjanje dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: med njima se rojeva ljubezen, prijateljstvo; začela so se rojevati protislovja
    rojevajóč -a -e: rojevajoča mati; rojevajoče se društvo
SSKJ
ropotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) 
  1. 1. dajati močne, kratke glasove
    1. a) pri delovanju: klopotec ropota v vinogradu; stroji ropotajo; nekateri aparati preveč ropotajo / ekspr.: navil je budilko, da bi ropotala zvonila; strojnice so vso noč ropotale
       
      ekspr. pri sosedovih že ropota traktor ga že imajo
    2. b) zlasti pri udarjanju, zadevanju ob kaj: ko so gledalci vstajali, so stoli ropotali; brezoseb. na podstrešju je ropotalo / toča ropota po strehi
      // povzročati močne, kratke glasove: mati ropota po kuhinji; ropotati s coklami, posodo / ropotal je (po vratih), da bi mu odprli udarjal, tolkel; ekspr. celo uro je ropotal po bobnu
       
      etn. ropotati komu za god povzročati mu hrupni glasbi podoben ropot na večer pred njegovim godom
  2. 2. ekspr. ropotajoč se premikati: vlak ropota skozi predor; voz je počasi ropotal dalje / kamenje ropota po skalah ropotajoč pada
  3. 3. slabš. glasno izražati svojo nejevoljo: kaj ropotaš nad njim; zmeraj kaj najde, da lahko ropota; spet ropota zaradi otrokove neubogljivosti / ropotati zoper davke pritoževati se
    // veliko in glasno govoriti: kar naprej je ropotal; ropota kot klopotec / nehaj že ropotati o tem govoriti, pripovedovati
    ropotáje: vlak se je ropotaje oddaljil; ropotaje oditi; kolesa so se ropotaje premaknila
    ropotajóč -a -e: ropotajoč stroj, voz; ropotajoča igrača
SSKJ
róštanje -a (ọ̑) nar. prežganje: mati je pripravljala roštanje
SSKJ
rovštáti -ám tudi róvštati -am nedov. (á ȃ; ọ̑) nar. ropotati: mati rovšta s posodo
SSKJ
rúta1 -e ž (ú) 
  1. 1. žensko pokrivalo, navadno kvadratne oblike: dati ruto na glavo; njena mati nosi ruto; potegniti si ruto na oči; zavezati ruto na tilniku, pod brado; zavezati komu oči z ruto; pisana, velika ruta; svilena ruta; ogel rute; to ga draži kot rdeča ruta bika zelo
    // naglavna ruta
    // kar je temu podobno: razgrnil je ruto in naložil nanjo jabolka / zaviti se v ogrinjalno ruto; oporna ruta okoli vratu zavezana ruta za oporo poškodovane ali obolele roke; ovratna ruta; pionirska ruta rdeča ruta kot znak članstva v Zvezi pionirjev; taborniška ruta
  2. 2. star. robec: potegniti ruto iz žepa / žepna ruta
    ● 
    star. povezati obleko v ruto v culo
SSKJ
sámohranílka -e [lk in u̯kž (ȃ-ȋ) mati, ki mora sama skrbeti za otroka, otroke: biti samohranilka / mati samohranilka
SSKJ
sestávljati -am [səs in sesnedov. (á) 
  1. 1. delati, da deli, kosi tvorijo celoto: sestavljati aparate; otrok rad sestavlja hiše in avtomobilčke iz lego kock; dolgo, počasi sestavljati; sestavljati in razstavljati
  2. 2. delati, da določeni podatki, dejstva tvorijo celoto: sestavljati vozni red, urnik / sestavljati berila za osnovno šolo / sestavljati dopis, zapisnik / govore mu sestavljajo sodelavci / sestavljati leksikon, slovar
  3. 3. izbirati skupino ljudi za opravljanje določene naloge: sestavljati komisijo, odbor / sestavljati moštvo
  4. 4. nav. 3. os., z oslabljenim pomenom izraža, da je kaj sestavni element česa: človekovo telo sestavljajo različni organi; vretenca sestavljajo hrbtenico / družino sestavljajo oče, mati in dva sinova; izvoljeni člani sestavljajo odbor
    sestávljati se fiz.  združevati se z drugim valovanjem, drugimi valovanji: valovanji se sestavljata
    sestavljajóč -a -e: program so izdelale organizacije, sestavljajoče večino
SSKJ
simbólen -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na simbol: simbolen pomen sveče; simbolna govorica barv; mati je tu simbolna podoba domovine / simbolno prikazovanje človekovih strasti / simbolna drama simbolistična drama; simbolno število po ljudskem verovanju število, ki se mu pripisuje skrivnosten, mističen pomen
♦ 
adm. simbolno označevanje samoglasnikov v stenografiji označevanje samoglasnikov s spreminjanjem oblike, položaja sosednjih soglasnikov; filoz. simbolna logika logika, ki proučuje formalne pogoje, pri katerih eni povedni stavki izhajajo iz drugih
    simbólno prisl.: simbolno se izražati; simbolno označevati samoglasnike
SSKJ
sklícati sklíčem dov., sklícala in sklicála (í ȋ) 
  1. 1. izraziti željo, zahtevo
    1. a) po prisotnosti več ljudi na kakem mestu: predstojnik jih je sklical; sklicati vaščane; sklicati delegate na sestanek / sklicati odbor na izredno sejo / sklicati posadko k orožju
    2. b) z glagolskim samostalnikom po kaki dejavnosti, pri kateri je prisotnih več ljudi: predsednik skliče sejo; sklicati posvetovanje, sestanek, zbor volivcev
  2. 2. star. priklicati: komaj jo je sklical k oknu
  3. 3. star. zbuditi: mati ga je zgodaj sklicala; hitro vstani in še druge skliči / zakašljala je, da bi ga sklicala
    sklícan -a -o: sestanek bo sklican prihodnji teden
SSKJ
skôraj prisl. (ō) 
  1. 1. izraža precejšnje približevanje določeni polni meri: skupaj sta delala skoraj deset let; mesto ima skoraj milijon prebivalcev; skoraj nič ne vemo o tem; porabili smo skoraj toliko kot lani; bala se je skoraj še bolj kot prej / skoraj nikogar od navzočih nisem poznal; oglasil se je skoraj vsak večer; ustavili smo se skoraj v vsaki vasi; skoraj v vseh ali v skoraj vseh primerih / med počitnicami skoraj ni bilo dneva, da ga ne bi kdo obiskal
  2. 2. izraža precejšnje približevanje polni stopnji povedanega: njegova koža je skoraj črna; vročina je bila skoraj nevzdržna; dvorana je skoraj prazna; cesta je bila skoraj suha; rana je skoraj zaceljena; bil je še skoraj otrok, ko so mu umrli starši; skoraj sram ga je bilo pred toliko ljudmi / bila sta skoraj enako velika; skoraj gotovo se bo pritožil; govoril je skoraj jokaje; gledali so skoraj samo na zunanjost / z njo govori in ravna skoraj kakor mati; vse je bilo razsvetljeno, da je bilo skoraj kot podnevi / skoraj povsod so ga že iskali; stanuje skoraj sredi mesta; skoraj vedno najde kak izgovor
  3. 3. nav. ekspr., pri naštevanju izraža dopolnjevanje, rahlo stopnjevanje povedanega: oblačila se je čedno, skoraj po modi; videli so ju v zaupnem, skoraj prijateljskem pogovoru; s pridušenim glasom, skoraj šepetaje je začel peti; njen obraz je bil resen, skoraj žalosten; čudno in skoraj nemogoče je, da se tega ne spomniš več; znanec mi je pisal v kratkih, suhih, skoraj telegrafskih stavkih; vse to je vzbudilo v njem odpor, obsodbo, zgražanje in skoraj sovraštvo / mlada je še, otrok skoraj
  4. 4. izraža, da je (bilo) dejanje blizu uresničenja: skoraj bojimo se zanj, ker je tako nepreviden; drugi tekmovalci nas skoraj dohitevajo; imate še kaj moke? Skoraj smo jo porabili; tak papir skoraj ne prepušča maščobe; govori tako tiho, da ga skoraj ne slišimo; v teh deželah ljudje skoraj umirajo od lakote / bolje se tega skoraj ne da narediti; tako me je prepričeval, da sem mu skoraj moral verjeti; čakal sem, da me je skoraj začelo zebsti / Poznal sem župnika, ki se je obregal ob predpustni praznik - skoraj da niso šli s cepci nadenj (I. Cankar)
    // nav. ekspr., s pogojnim naklonom izraža, da je bilo dejanje blizu uresničenja: od udarca bi skoraj omedlel; skoraj bi počil od smeha; skoraj bi ti pozabil povedati; skoraj je ne bi več poznal, tako se je spremenila; skoraj bi se (bila) zgodila nesreča
  5. 5. star. izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času; kmalu: skoraj bodo tukaj, se že oblačijo; ni dobro, kot bomo skoraj videli; skoraj potem je moral oditi / skoraj skoraj vas bomo obiskali
    ● 
    ekspr. zdaj je že čas, da si odpočijeva. Skoraj bi rekel izraža soglasje, (zadržano) pritrjevanje; ekspr. dokument je zelo pomemben, skoraj bi lahko rekli, zgodovinski izraža natančnejšo določitev, dopolnitev povedanega; ekspr. bodo preuredili tudi to sobo? Skoraj ne verjamem izraža rahlo podkrepitev trditve; pog. ustaviti je moral pred vsakim križiščem. No, skoraj izraža dopolnitev, popravek povedanega; sam.: skoraj še nikoli ni zajca ujel, komaj ga pa je
SSKJ
skotíti -ím dov., skótil (ī í) 
  1. 1. pri živalih spraviti iz rodil mladiče, mladiča: mačka je skotila mladiče / psica skoti tudi dvakrat na leto
  2. 2. nizko roditi: slaba mati ga je skotila
  3. 3. slabš. povzročiti nastanek česa: vojna je skotila vse te grozote
    skotíti se 
    1. 1. pri živalih priti iz rodil: ko se mladič skoti, je moker in slep
      // začeti živeti ob prihodu iz rodil: to tele se je skotilo včeraj
    2. 2. slabš. nastati, pojaviti se: v takih okoliščinah se bo skotila še kaka bolezen / ta načrt se je skotil v njegovi glavi
    skotèn -êna -o: skoteni mladiči
SSKJ
skŕben stil. skrbán -bna -o stil. -ó prid., skŕbnejši (ŕ ȃ r̄) 
  1. 1. ki s svojo aktivnostjo, prizadevanjem omogoča v zelo visoki stopnji
    1. a) uresničitev, potek česa: skrben gospodar, vrtnar; je zelo skrbna gospodinja; biti skrben za delo / zelo skrbna predstavitev pisateljevega dela
    2. b) zadovoljitev zlasti telesnih potreb: njeni starši so zelo skrbni; bila je skrbna mati svojim otrokom; očetovsko skrben / ekspr. skrbna materina roka
  2. 2. nav. ekspr. pazljiv, natančen: biti skrben pri delu / zaradi skopih podatkov tudi skrbna analiza ne bo dala zaželenih rezultatov / njena obleka je vedno skrbna vedno je skrbno oblečena
  3. 3. zastar. zaskrbljen: bil je vedno skrbnejši zaradi sinovega zdravja; domov se je vračal potrt in skrben / skrbnega, zamišljenega obraza je sedela za mizo
    skŕbno tudi skrbnó prisl.: skrbno se oblačiti, paziti na kaj; skrbno je otipavala njegovo vročično čelo; skrbno prebrati, prepisati poročilo; skrbno očiščena obleka; vsaka njegova beseda je bila skrbno pretehtana; skrbno pripravljena predstava
SSKJ
skrbéti -ím nedov. (ẹ́ í) 
  1. 1. brezoseb. čutiti nemir, tesnobo zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim: mater je zmeraj skrbelo zanj; sporoči, kdaj prideš, da nas ne bo skrbelo; skrbi jo zaradi otrok; začelo jo je skrbeti za zdravje; prav nič ga ne skrbi za prihodnost / v osebni rabi, navadno z nikalnico: nič ne skrbi zame; nič ne skrbite, vse bo še dobro / star. če ne prideš pravočasno, bo skrbel, se bo skrbel ga bo skrbelo
  2. 2. povzročati občutek nemira, tesnobe zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim: kaj vas skrbi; to naj te nič ne skrbi; predstava ga je zelo skrbela; skrbi jo, da bi zašel v slabo družbo; skrbi ga, kaj bo; zelo jih skrbi, kako bo letos s kurjavo
  3. 3. z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati
    1. a) uresničitev, normalen potek česa: skrbeti za blaginjo, varnost ljudstva; skrbeti za red; vi morate skrbeti, da bodo računi pravočasno plačani / skrbeti za cesto, hišo / skrbeti za premog; skrbite, da bodo gostje zadovoljni / ekspr. bom že skrbel, da kaj takega ne narediš nikoli več
    2. b) zadovoljitev zlasti telesnih potreb: otrok je ostal sirota, kdo bo zdaj skrbel zanj; starši morajo skrbeti za svoje otroke; rejniki so za deklico lepo, slabo skrbeli; po očetovsko skrbeti za koga; ker je bila doma revščina, je moral že zelo zgodaj skrbeti sam zase se sam preživljati, vzdrževati; skrbela je zanj kakor za otroka / strežnica je zelo lepo skrbela za bolnika / za tega psa nihče ne skrbi; prosil je soseda, da je nekaj dni skrbel za njegovo živino
      // z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: vsi moramo skrbeti za izvajanje zakonov; v vsaki družbi je bil priljubljen, ker je vedno skrbel za zabavo zabaval družbo
  4. 4. ekspr., z nikalnico poudarja trditev: nič ne skrbite, resnica bo prišla na dan
    skrbèč -éča -e: pretirano skrbeč za materialne dobrine, je zanemarjal svoje duševne potrebe; govoriti s skrbečim glasom; skrbeča mati; prisl.: skrbeče zmajevati z glavo
SSKJ
skríti skríjem dov., skrìl tudi skríl (í ȋ) dati kaj na tako mesto, da se ne opazi, ne vidi: brat mu je skril čevlje; skriti dokumente, dragocenosti, pisma; skriti orožje; skriti na podstrešje, pod plašč, v bunker; ubežnika so skrili pred zasledovalci; dobro skriti; skriti na varno / koklja skrije piščance pod peruti / skriti obraz v dlani; ekspr. tako je bilo mrzlo, da so skrili nosove v kožuhe; skriti roke v žepe dati, vtakniti
// žepe lahko skrijemo v šivih
// narediti, da kdo česa ne more opaziti: skriti svoja čustva, negotovost, zadrego, žalost; skriti jok, smeh, solze; znal je skriti, da ga skrbi / niti brezhibna obleka ni skrila njegove debelosti
// narediti, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: skriti svoje poreklo; skriti resnico; skriti svoje sodelovanje s partizani
● 
ekspr. skriti glavo v pesek ne hoteti videti neprijetne resnice, ne se sprijazniti z njo
    skríti se 
    1. 1. narediti se neopaznega, nevidnega: fant se je skril; skrij se, ker te iščejo; demonstranti so se skrili med ljudi; skriti se pod mizo, za vrata; ranjena zver se skrije v goščavo; skriti se v gozdu; skriti se med drevjem; vaščani so se skrili pred sovražnimi vojaki / sonce se je skrilo za oblake / avtor se je skril za psevdonim
    2. 2. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom z oddaljevanjem postati neviden: avtomobil se je skril za ovinkom; gledala je za njim, dokler se ni skril v gozdu
      // postati neviden sploh: mesto se je skrilo v megli; vrh gore se je skril v oblakih
      ● 
      ekspr. sonce se je že skrilo je zašlo; ekspr. ko bi moral priznati svoje dejanje, se rad skrije za druge se izgovarja na druge; ekspr. otroci se igrajo, ko pa vstopi mati, se skrijejo za knjige se delajo, da berejo, se učijo; ekspr. v lepoti, znanju se lahko skrije pred svojim prijateljem njegov prijatelj je veliko lepši, več zna kot on
    skrívši zastar.: zajokala je, skrivši obraz v dlani
    skrít -a -o 
    1. 1. deležnik od skriti: skrit denar, zaklad; biti, ostati skrit; skrit v grmovju, pod snegom; skrit za krinko prijateljstva; skrita bolečina; skrite misli; za drevjem skrita vas; njegovo ime naj ostane skrito; bistvo je skrito med vrsticami
    2. 2. ki je tak, da se ne opazi, ne vidi: skrit predal; skriti žepi; skrita vrata
      // ki obstaja, a se na zunaj (še) ne opazi, ne vidi: skrite napake; sprostile so se vse skrite sile
      ● 
      ekspr. skriti kotiček kraj, prostor, kjer se kdo lahko skrije, nemoteno živi; ekspr. v mestu ima skrito ljubezen žensko, ki jo skrivaj ljubi; v pregovorih je skrita ljudska modrost je; skrita pisava tajna pisava; publ. poiskati skrite rezerve še neizkoriščene, neizrabljene možnosti, sredstva; ta dolina je zelo skrita se težko najde, vidi; preg. nič ni tako skrito, da bi ne bilo očito
      ♦ 
      ekon. skrite rezerve v naslednje obdobje zavestno prenesen dobiček, nastal zaradi previsoko izkazanih stroškov ali prenizko izkazanih prihodkov; film. prizor so posneli s skrito kamero; prisl.: skrito živeti; sam.: odkriti skritega; prim. skrivši
Število zadetkov: 350