Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovenski pravopis

Pravopis
porodníca -e ž, člov. (í) neobč. mati, roditeljica
porodníčin -a -o (ȋ) neobč.
Pravopis
rodítelj -a m z -em člov. (ȋ) neobč.: izgubiti ~e, oba ~a starše, očeta in mater; otrokov ~ oče; živ. |osebek pri križanju|
rodíteljica -e ž, člov. (ȋ) družbena vloga ženske ~e; neobč. mati; nečlov. krava ~
rodíteljev -a -o (ȋ)
rodíteljičin -a -o (ȋ)
Pravopis
bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in(ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno(ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a)
sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b)
preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c)
predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č)
prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d)
sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e)
pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f)
velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
Pravopis
blagosŕčen -čna -o; -ejši -a -e (ȓ; ȓ) vznes. ~a mati |blaga, dobra|
blagosŕčnost -i ž, pojm. (ȓ) vznes. |blagost|
Pravopis
česáti čéšem nedov. čêši -íte, češóč, česáje; čêsal -ála, čêsat, -án -ána; česánje; (čêsat) (á ẹ́) komu/čemu kaj ~ hčerki lase v kito; česati koga/kaj Mati ~e hčerko; ~ predivo
česáti se čéšem se (á ẹ́) Deklica se že sama ~e; Ptič se ~e s kljunom |si čisti perje|
Pravopis
déd -a tudi dèd déda m, člov., im. mn. dédje in dédi (ẹ̑; ȅ ẹ́) ~ in stara mati; poud. naši ~je |predniki|
Pravopis
doklèr in dókler in dòkler nepravi podr. čas. vez. (ȅ; ọ̑; ȍ)
1. ~ je zakon v veljavi, se ga je treba držati; Tega ne bodo dovolili, ~ bodo na oblasti
2. Varuj otroka, ~ se ne vrne mati; Ni miru, ~ vse ne spi; star. Žanjejo ves dan, ~ da zaide sonce dokler ne
Pravopis
drúgi -a -o vrstil. štev. (ú; ȗ)
1. Torek je ~ dan v tednu; otrok v ~em letu starosti; Filip II. |Drugi|; priti po ~ uri |po 2. uri; po 2h; po 2.00; po 14. uri; po 14h; po 14.00|; ~a izdaja časopisa; ~a svetovna vojna
2. hotel ~e kategorije; biti ~ na turnirju; obrniti se na ~o instanco
3. poud.: On je ~ Paganini |kot pravi|; Postala ji je ~a mati |kot prava|; knj. pog. imeti blago iz ~e roke |od preprodajalca, prvega uporabnika|

drúgi -ega m, člov. (ú; ȗ) ~ je večji od prvega; vsak ~ v vrsti; nečlov. roditi se 15. ~ega ‹2.› |15. februarja|
drúga -e ž, rod. mn. -ih (ú; ȗ) Nikoli ni odšel pred ~o |pred 2. uro; pred 14. uro|; avt. žarg. voziti v ~i, z ~o v drugi prestavi
drúgo -ega s (ú; ȗ) Imeli so dve teleti, prvo so prodali, ~ obdržali za pleme
v drúgo nač. prisl. zv. (ú/ȗ) ~ ~ je opravila izpit drugič
Pravopis
krúšen -šna -o (ú; ȗ) ~e drobtine; star. ~ kmet premožen, bogat
krúšni -a -o (ú; ȗ) ~ nož; star.: ~ oče očim; rednik, hranitelj; ~a mati mačeha; rednica, hraniteljica
Pravopis
nahvalíti in nahváliti -im dov.; drugo gl. hvaliti (í/ȋ/á á) poud. koga/kaj Mati ni mogla ~ svojega sina |izraziti dovolj pohvale|
nahvalíti se in nahváliti se -im se (í/ȋ/á á) poud. Ti se ~ijo med seboj |se zelo hvalijo|
Pravopis
níhati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; níhanje (í; ȋ) Nihalo ~a; ~ med strankama omahovati; neobč. nihati koga Mati je nihala otroka zibala, ujčkala
Pravopis
nína velel. medm. (ȋ) otr. Mati poje otroku: ~ ~
Pravopis
ó2 razpolož. medm. (ọ̑) ~, kako lepo; ~ glej, kdo je prišel; ~, še kako me zanima; ~, da bi bili že doma; nenaglašeno ~ máti, ~ domovína
Pravopis
obá -é -é cel. količ. zaim. -éh -éma -á/-é/-é -éh -éma (ȃ ẹ̑ ẹ̑) ~ otroka; ~e hiši; ~e koleni, žrebeti; z ~ema kolenoma, koncema, rokama; °z ~i koleni z obema kolenoma; °med ~ema vojnama |med zadnjima svetovnima vojnama|
obá -éh m, člov. (ȃ ẹ̑) ~ sva kriva, ti in jaz
obé -éh ž, s, člov. (ẹ̑ ẹ̑) ~ sta zdravi, mati in hči
Pravopis
písan2 -a -o (í)
písani -a -o (í) ~ knjižni jezik; ~e črke; star. ~a mati mačeha
písanost -i ž, pojm. (í)
Pravopis
práti pêrem nedov. pêri -íte, -óč; prál -a, prát, prán -a; pránje; (-àt) (á é) kaj ~ perilo; neknj. pog.: ~ posodo pomivati; ~ si lase umivati si; prati koga neknj. pog. Mati ga je prala |je prala njegovo perilo|; poud. Doma ga pošteno ~ejo |oštevajo, opominjajo|
práti se pêrem se (á é) To blago se dobro ~e
Pravopis
predóber -dôbra -o (ọ́ ó ó) poud.: ~a mati |zelo dobra|; Učitelj je ~ |preveč dober|; predober za koga/kaj Ta podrtija je zanj še ~a |preveč dobra|; predober z/s kom/čim Še ~i ste bili z njim |preveč dobri|
Pravopis
preljúb -a -o tudi preljúb -a -ó (ȗ ú ú; ȗ; ȗ ú ọ̑; ȗ ȗ ọ̑) poud. ~a mati |zelo ljuba|
preljúbi -a -o (ú; ȗ) ~ prijatelj |v nagovoru|
preljúbi -ega m, člov. (ú; ȗ) poud. njen ~ |fant, mož|
preljúba -e ž, člov., rod. mn. -ih (ú; ȗ) poud. |dekle, žena|
Pravopis
prikazováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; prikazovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ delovanje stroja; ~ film; prikazovati koga za, kot kakšnega ~ koga za nesposobnega, kot nesposobnega
prikazováti se -újem se (á ȗ) Na nebu se ~ujejo zvezde; prikazovati se komu V sanjah se ji ~uje pokojna mati
Pravopis
razdájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; razdájanje (ȃ) komu kaj ~ prijateljem svoje slike; ~ svoje bogastvo
razdájati se -am se (ȃ) poud. komu/čemu Mati se ~a družini |požrtvovalno dela za družino|
Število zadetkov: 45