Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Prekmurski
sìn -á tudi -a m
1. sin, moški v odnosu do svojih staršev: Filius Szin KMS 1780, A9; Szin Fiú KM 1790, 95; ſzobotha, nedelai teda nikai, ani ſzin tvoj TF 1715, 14; Csi koga med vami Otso bode ſzin krüha proſzo KŠ 1754, 154; Peter je bio nikoga Jónáſa ribics ſzin KŠ 1771, 699; Ádama ſztarejsi ſzin, Kájn KM 1796, 8; Ete nyegov ſzin proſzo je SIZ 1807, 4; V-vadlüványi nam tvoj szin KAJ 1848, 6; Vojvodsztvi, stero Árpád nyegov szin prejkvzeme KOJ 1848, 7; eden mládi 16 lêt sztar szin te odtirane kralice AI 1875, kaz. br. 3; velikoj nevôli je nyihov lastiven sin zrok bil BJ 1886, 9; Nebode zmojega ſziná Farar TF 1715, 4; ino ga je za volo iména ſziná ſzvojega Hénoka za Hénokio imenüvao KM 1796, 10; Králi, ki je napravo goſztüvanye ſzini ſzvojemi KŠ 1771, 71; da Vojvodsztvo szvojemi szini prejkdá KOJ 1848, 9; Ali ktomi je etak erkla vrlomi szinôvi szvojemi KAJ 1870, 22; i, steri lübi ſziná, ali csér, bole, liki mené KŠ 1771, 34; vido je Jákuba Zebedeuſovoga Sziná KŠ 1771, 12; Vörje i poprijé, Vu utrobi ſziná BKM 1789, 1; Küsüjte ſziná, da sze neraszrdi TA 1848, 3; Edna mati je ednoga máloga sziná mêla KAJ 1870, 8; Za nistera leta talianszkoga kralá szina szo za krála zébrali AI 1875, kaz. br. 3; Radüvao ſze je ocsa nad rázumnim ſzinom KM 1790, 50; nyegovo hi'so je povéksao z-ednim ſzinom SIZ 1807, 4; Dávida, gda je be'zao pred Absalomom, szinom szvojim TA 1848, 4; Dvá sztarejsiva Atilova sziná szta na bitviscsi osztala KOJ 1848, 5; Dobro je tak, mojiva sziná KAJ 1870, 134; Taksony je dvá sziná meo KOJ 1848, 10; da ga proſzimo, kako lübléni ſzinovje ſzvoje lüblene Otseve KŠ 1754, 153; Atilovi szinovje Ellak KOJ 1848, 5; Stampane z sztroskom Szinov TA 1848, 1; nego rái ſzvoim ſzinoum gori dájo zráſzti TF 1715, 4; Csi znáte dobre dári dávati ſzinom vaſſim KŠ 1754, 126; Boug dáj, kaj bi mi ſzini 'senili SIZ 1807, 6; od lejpih szlovenszkih 'senszk szo lepse szine i cseri zadoubili KOJ 1848, 8; Edna szirôta vdovica je tri szini mela KAJ 1870, 21; kastigam grehe Ocsév nad szinmi ABC 1725, A4b
2. otrok, potomec: I jaſz ſzem ſzin grehov vnogih SM 1747, 67; kai je on i záto ſzin ſzerditoſzti SM 1747, 7; naj ſze 'ze vecs tvoj ſzin nezovém KŠ 1754, 231; i szin cslovecsi, kâ ga prigledávas TA 1848, 7; neoſztavi ovoga tvoiega ſziná SM 1747, 63; Bláseni Boug za ſziná Blagoſzlovi me tvega SM 1747, 71; ino kai ſzmo mi nyegovi laſztivni ſzinovje TF 1715, 26; zaiſztino fotivge ſzte, i nei ſzinouve SM 1747, 29; ino ſzinove ſzmerti poſztanoli SM 1747, 51; Da ſzte pa ſzinovje KŠ 1754, 154; ár ſze oni Bo'zi ſzinovje zváli bodo KŠ 1771, 14; da bi ne vidili ſzinovje Izraelſzki na konecz KŠ 1771, 534; Nepokorni ſzinouvje BKM 1789, 10; Szinôvje cslovecsi, ak dugo de ospotávana dika moja TA 1848, 4; ako i mi ſzvéto, kakoſze ſzinouv Boſi doſztája, ſivémo TF 1715, 27; Liki ſze ſzinouv Bo'zi doſztája KŠ 1754, 158; Zſteroga plemena pá ti dvanájſzet ſzinouv Jákob Pátriárcha KŠ 1771, 260; da ſze zdaj nám nyihovim ſzinom od tiſztoga ſzkumina KŠ 1754, 4a; Boug náſz nejma za hlápcze, nego za ſzvoje ſzini KŠ 1754, 154; Ráchel je joukala ſzvoje Szini KŠ 1771, 8; ár je on vſze náſz za Szini poſztavo KMK 1780, 26; Ki ſzi nász za ſzini odébrao KM 1783, 23; i návcso je na nyou ſzini Izraelſzke BKM 1789, 5b; Szetovi ſzinouvje ſze pa imenüjejo ſzini Bo'ze KM 1796, 10; Ár je tak ſteo nas Ocsa nebeſzki ſzvoje ſzini vküp-ſzpraviti SIZ 1807, 8; szam steo vküpszpraviti szini tvoje KOJ 1833, XI; zaka bi zaman sztvôro vsze szini cslovecse TA 1848, 74; pouleg dühá, ki zdaj dela vu ſzinih te nevernoſzti KŠ 1771, 576; steri kastigam greihe Ocsév, nad ſzinmi SM 1747, 46; Ádam zevſzejmi ſzvojmi ſzinmi .. zgübila KŠ 1754, 96; gda zaman lüdjé med szinmi cslovecsemi ládajo TA 1848, 10
3. navadno v zvezah: Sin boži, Sin človekov Kristus: Boſi ſzvéti ſzin TF 1715, 37; Otecz, Szin, i Szvéti Düh SM 1747, 3; ka je on Bo'zi Szin KŠ 1754, 108; drüga [Persona] Szin KMK 1780, 8; Ocsa, Szin i Düjh ſzvéti KM 1783, 8; dokecs nyegov ſzvéti Szin ſzobotte poſzvecsenyá ne obrné KM 1796, 4; Szin Bo'zi knám doli BKM 1789, 18; moj odküpiteo Szin Boug SŠ 1796, 7; On bode veliki, Szin visnoga Bôga BRM 1823, 10; Moj szin szi ti TA 1848, 3; vu Iméni otsé, ſziná i Duhá TF 1715, 31; Vu Iméni Siná ABC 1725, A5a; Vu Iméni Bogá i ſziná SM 1747, 43; Steri pa od Otsé i Sziná vo ſzhája KŠ 1754, 123; tak bode priſeſztye Sziná cslovecsega KŠ 1771, 82; vu Iméni Sziná KMK 1780, 9; Nezgrüntana Siná Bo'sega Modrouszt KM 1783, 8; I za mater zvoli Szina lüblénoga BRM 1823, 10; z-szvojega szina narodjênyem KAJ 1848, 2; Dika boidi Bogi i ſzini SM 1747, 46; Hvala boidi i nyega ſzinovi Jesussi SM 1747, 90; Dika nyegovomo ſzino SM 1747, 67; vu vori 'zivém Szini Bo'zemi KŠ 1754, 138; Trbej Szinej cslovecsemi vnogo trpeti KŠ 1754, 111; dika Bougi Szini KM 1783, 2; Dika nyegovomi ſzini BKM 1789, 20; Dika I nyega ſzinouvi Jezus Kriſztusi SŠ 1796, 71; Dika Tebi Szini nyegovomi BRM 1823, 2; Csészt Jezusi, nyega szini KAJ 1848, 9; je nyemi ſzvojega ednoga ſziná, za Odküpitela poſzlati SM 1747, 9; vo je püſzto Boug Dühá Sziná ſzvojega KŠ 1754, 154; koga mené právijo lidjé biti ſziná cslovecsega KŠ 1771, 54; Kriſztusa Sziná Bo'zega KŠ 1771, 189; vorjemo uu Oczi vſzini i vſzvétom Dühei TF 1715, 20; Po Tvojem predragom Sz. Szinei TF 1715, 45; po tvoiem predrágom Szinei ABC 1725, A5a; I vuIésussi Kristusi Szini nyegovom ABC 1725, A5a; po tvojem predrágom ſzini SM 1747, 43; i jeſzmo vtom pravicsnom vſzini nyegovom Jezuſi Kriſztuſi KŠ 1754, 100; ti, vörjes vu Szini Bo'zem KŠ 1771, 298; Vörjem I vu Jezuſſi, nyegovom Szini KMK 1780, 7; Vörmo Vu Bo'zem právom ſzini BKM 1789, 6; Vermo V-Bo'zem Szini Jezusi BRM 1823, 4; Mi verjemo vu Jezusi, Szini ocsé nebeszkoga KAJ 1848, 9; te vſzigdár hválil i bom gori zvisával, ſztvoim ſzinom SM 1747, 65; da vrejdni bodemo ſztáti pred Szinom csloveka KŠ 1754, 113; Bojdi hválen ſztvojim ſzvétim Szinom SŠ 1796, 9; I z-szinom náſz je prigledno BRM 1823, 2
Svetokriški
skapulir -ja m škapulir: Scapulir im. ed. je urshoh, kateriga mati je bila otroku na urat obejshila ǀ od tiga S. Scapulirja rod. ed. ſmejm rezhi ǀ ozha ſe je bil sgreval, od hudizha lozhil, inu andohtliu S. Scapulirju daj. ed. ratal ǀ ta Sveti Scapulir tož. ed. mu je bil dal ǀ je dala ſcapulir tož. ed. ſtorien is nje sukine ← nem. Skapulier ← srlat. scapularium iz lat. scapulae ‛lopatice, pleče’
Celotno geslo Pohlin
skazati [skazáti skážem] (izkazati) dovršni glagol
  1. povedati
  2. dati, nakloniti
Prekmurski
skòro prisl.
1. skoraj, kmalu: Merjém ſzkoro SM 1747, 78; Piſzani je pa vu vrejmeni Klaudius Czaſzara, ſzkoro po prvom KŠ 1771, 624; On szkoro scsé kvám priti BKM 1789, 12; da bi szkoro volo meo oditi KOJ 1848, 42; ár sze nyega szrd szkoro pode'zgé TA 1848, 3; prászke ogen 'ze szkoro dokoncsa AI 1875, kaz. br. 3
2. izraža precejšnje približevanje polni stopnji povedanega: vkom pa ona ſztoji, ſzkoro rávno tak ne vej KŠ 1754, 5a; da ſze ſzkoro vteliki rázlocsni jezikmi vidije té ſz. knige KŠ 1771, A7b; Tü szo sze oni na vecsféle szkoro szame szlovenszke národe namerili KOJ 1848, 7; Eden centimeter szkoro malo dugsi od 1/2 páleca AI 1875, kaz. br. 6; Na Nemškom so vuké skoro že ztrebili AI 1878, 9; Skoro pri vsakoj hiži jé oča, mati BJ 1886, 9
Prekmurski
skrbèti -ím nedov. skrbeti: Za drva moro szkrbeti ki nemajo logá AI 1875, kaz. br. 8; Bog ſzkerbi za mo Duſſo SM 1747, 70; Ali csi sze nede ráj vcsio I za knige bole ſzkrbo KAJ 1870, 6
skrbèti se -ím se skrbeti, imeti skrb: za bogáſztvo ſze ſzkrbeti SM 1747, 72; Za ſteroga kakda ſze moremo ſzkrbeti KŠ 1754, 6b; Navcsi nász za naſſa tejla ſze tak ſzkrbeti KM 1783, 20; Nej ſze je vám potrejbno, Szkrbeti noucs i dén BKM 1789, 21; ocsa, i mati ſzta ſze mogla ſzkrbeti KM 1790, 86; du'sni szmo za szvoje glavé szrecso sze szkrbeti KOJ 1833, VII; Za tô sumo sze more ország szkrbeti AI 1875, kaz. br. 2; I za mojo düso tüdi ſze ſzkrbim KŠ 1754, 245; I za tve králeſztvo, Daſze jasz verno ſzkrbim BKM 1789, 372; Mártha, ſzkrbis ſze i paſcsis ſze okoli vnouga KŠ 1771, 205; zakaj ſze zdaj ne ſzkrbis za nyega KM 1783, 200; li za 'zaloudecz ſze prevecs ſzkrbi KŠ 1754, 11; i vu vſzem za náſz ſzkrbi KŠ 1771, 830; Szvejt ſze vſzigdár ſzkrbi BKM 1789, 282; Niksa ſztvár ſze neſzkrbi za ſzvoje Mláde BRM 1823, 23; I za oblicsalo ka ſze ſzkrbite KŠ 1771, 20; deczo, za nyou ſze ſzkrbijo KŠ 1754, 220; deczo, zdelom ſze za nyou ſzkrbijo BKM 1789, 423; deczo zdelom ſze za nyou ſzkrbijo SŠ 1796, 67; Oni sze krouto szkrbijo za obarvanye szvojega Jezika KOJ 1833, VIII; Roditelje sze za nyé skerbijo BJ 1886, 10; Szkrbi ſze pokouro dobro dopuniti KM 1783, 257; Szkrbi sze, da bos vszáko nedelo pri bo'soj szlu'sbi KOJ 1845, 48; Za ta zgoránya ſze ſzkrbte KŠ 1754, 63; Ne ſzkrbte ſze záto na ütrásnyi dén KŠ 1771, 21; Ne ſzkrbte ſze prevecs, Ka ino kakda, Vam je potrejbno govoriti teda BKM 1789, 119; Ár nikoga nemam, ki bi ſze tak verno ſzkrbo KŠ 1771, 595; ár bi ſze vſzáki li za ſzé ſzkrbo KM 1790, 82; ár ütrásnyi dén ſze bode ſzkrbo za ſzvoja KŠ 1771, 21; Naj ſze za ütrásnyega dnéva krüh ne ſzkrbim KŠ 1754, 167; Naj ſze ſzkrbi za voro KŠ 1754, 269; Za tejh hráno ſze pa naj ſzkrbi czejlo tiváriſtvo KM 1790, 9; maj ſze naj prvo za düſo ſzkrbimo KŠ 1754, 28; Ferencz ſze je pa jáko ſzkrbo KM 1790, 34; Czaszar sze je pa szkerbo za cérkve KOJ 1914, 98; 'zena pa za hi'zno delo sze szkrbêla AI 1875, kaz. br. 7; oni szo sze szkrbeli zdaj, naj sze takse naoupascnoszti neprigodijo KOJ 1848, 116
skr̀bleni -a -o oskrbljen: Od sztrána nasega miniszteriuma szkrbleno, ka sze naj prinasz nezgodi AIP 1876, br. 7, 1
Svetokriški
skrivati -am nedov. skrivati: Pred poſvejtno modruſtio, je velika nepamet skrivat nedol. ſvoje dobre della ǀ s'krijvash 2. ed. v'ſijh vishah tuoj greh pred mosham ǀ mati jo ble skriua 3. ed., inu ſa njo hodi kakor kloka ſvoje pishe ǀ faush piſsma dellaio, te prave skrivaio 3. mn. ǀ tu lepshi od ſunaj kasheio, tu gershi pak od snotri skrivajo 3. mn. ǀ nikar meni neskrivaj +vel. 2. ed. tvojga Svetiga oblizha ǀ nikar ijh neskrivajte +vel. 2. mn., inu nesgovarjajte ǀ On je Rasbojnike v' ſvoj hishi dershal, taiſte skrival del. ed. m skrivati se skrivati se: Ierebize vuzhè ſvoje mlade ſe skrivat nedol. pred Lovizom ǀ Svete Rane Chriſtuſa Jesuſa vſeskuſi gledam, inu v' taiſte ſe skrivam 1. ed. ǀ Sakaj pred mano ſe skriuash 2. ed. ǀ ona pak bejshi, inu ſe skriva 3. ed. pred mano ǀ ſe je pred moshkimi pershoni skrivala del. ed. ž, inu od nyh uarvala
Prekmurski
skǘhati -am dov. skuhati: hráno, mati jo je ſzkühala KM 1790, 48; pren. Ali Czaszara 'selodecz je nej mogao szkühati onoga necslovejsztva KOJ 1848, 18
skǘhati se -am se nastati, pojaviti se: ino celou grum sze szküha KOJ 1845, 102
skǘhani -a -o skuhan: zelje, Csiſzto lejpo bejlo, i’ ſzkühano ſznáj'sno SIZ 1807, 36
Prekmurski
sléjdnji -a -e prid.
1. zadnji: Utólsó; szlejdnyi, zádnyi -a -o KOJ 1833, 179; Ja ſzem te prvi i ſzlejdnyi KŠ 1754, 87; Te ſzlejdnyi nepriáteo ſzmrt ſze na nikoj ſzprávi KŠ 1771, 522; Na leta ſzlêdnyi vecsér BRM 1823, X; Jezusa szlêdnyi sors KAJ 1848, VI; Szlednyi sztrláj AI 1875, kaz. br. 7; gda naſſa ſzlejdnya vöra pride KŠ 1754, 175; i bode tá ſzlejdnya zbloudnoſzt hüſa, od te prve KŠ 1771, 97; Gda pride ſzlejdnye vrejme BKM 1789, 65; dokecs i te ſzlejdnyi pejnez ne plácsas KŠ 1771, 215; da mi ſzlejdnyo miloscso darujes KŠ 1771, 114; Za edno ſzlejdnyo kriviczo Pride vpeklénſzko temniczo BKM 1789, 400; Goſzpon Jezus právi pri Sz. Marki na ſzlejdnyem táli KŠ 1754, 187; ſzkázani je pa vetim ſzlejdnyem vrejmeni za volo váſz KŠ 1771, 704; Sztrosek bode Na mojoj ſzlejdnyoj pouti KŠ 1754, 259; Záto nyemi piſe z-Rima vu ſzlejdnyoj vouzi KŠ 1771, 644; moke, ſtere ſzi vu tvojoj ſzlejdnyoj vöri pretrpo KM 1783, 36; Vu ſzlejdnyem vrejmeni ſzvejta BKM 1789, 4; Mati sze trudi szlêdnyov mocsjov AI 1875, kaz. br. 8; Dvej ſzlejdnyi zapouvidi prepovidávata onih po'selejnye KMK 1780, 4; za toga volo, ka ſzo ſzlejdnye recsi nej ednáko kapale BKM 1789, 3; Szlêdnya dugoványa KAJ 1848, IX; I Pridavek od csetvéri ſzlejdnyi Dejl KMK 1780, 4; ti ſzám ládai, i ſzlednye náſz KM 1783, 66; kaj je Boug náſz ſzlejdnye Apoſtole vö pokázao KŠ 1771, 497; ete mêszec szlêdnye dni nazej pridévsi AI 1875, kaz. br. 8; kaj vu ſzlejdnyi vrejmenaj odſztoupijo niki od vöre KŠ 1771, 638
2. poslednji: Szlejdnye Mázanye KMK 1780, 57; gda pride vsze ſzoudit Szodecz na dén ſzlejdnyi KM 1783, 53; nazviſcsávanye od ſzlejdnyi dnévov KŠ 1771, 633; Szlejdnya mirajoucsega Zdihávanya KM 1783, 194
3. skrajen, najbolj oddaljen: bodete mi ſzvedoczke do ſzlejdnye zemlé KŠ 1771, 342
slednjéšnji -a -e zadnji: sviloprejec i sviloprejka, eta slednješnja svoja jajčica püščáva AI 1878, 34
nájslédnji tudi nájsléjdnji -a -e zadnji: veliki táo má, ka sze vu Ausztrii vu najszlêdnyi 25 lêt zgodilo AI 1875, br. 2, 8; Rákel, i Jo'sef ſzta naj ſzlejdnyiva bilá KM 1796, 22
sléjdnji -a -e sam. zadnji: i bodo ta ſzlejdnya csloveka onoga hüſa od ti prvi KŠ 1771, 208; zacsni ſze pa od ſzlejdnyega do prvoga KŠ 1771, 64; na szlêdnye 'ze dête prôti nyemi dr'zála AI 1875, kaz. br. 7; szlejdnye ido szpát [ženske] KOJ 1845, 41; jaſz pa ſcsém etomi ſzlejdnyemi teliko dati, liki tebi KŠ 1771, 65
Svetokriški
smiliti se -im se nedov. smiliti se: tardimu kamenu bi ſe bil imel ſmilit nedol. ǀ gvishnu ti ò moj Bug ſe meni ſmilish 2. ed. ǀ v'ſerzi ſe njemu ſmili 3. ed. ta reuni greshni zhlovik ǀ Ali Ah Bogu stu taushenkrat vender ſe smili 3. ed. ǀ Ah de ſe Bogu Smili 3. ed. ǀ Oh koku ſe vy meni ſmilite 2. mn. ǀ Meni ſe lety ludje v' ſerzi ſmilio 3. mn. ǀ Ah ſmiliſe vel. 2. ed. Bogu zhes naſs ǀ Pride en samaritan, ga vidi, ſe je njemu v'serci ſmilil del. ed. m ǀ ſe je mozhnu Christuſu smilil del. ed. m ǀ Leta nedolshni Mladenizh ſe je ſmilu del. ed. m tema duema ǀ Meni ſe ſmila del. ed. m taista uboga Mati ǀ tardimu caminu ſe bo ſmilila del. ed. ž ǀ ſo ſe njemu ſmilili del. mn. m V zgledu z velelniško obliko je morda odpadel vzglasni u-, tako da ta lahko spada k → usmiliti se.
Svetokriški
soditi -im nedov. 1. soditi: drugi dan ſo imeli ſodit nedol., inu rihtat Petra ǀ Nehaite vy Sodniki taku krivizhnu praude ſoditi nedol. ǀ ſa tiga urshoha volo bo prishal ſvejt na taiſti dan ſodit namen. ǀ ta maihini shakelzh pak je greh tiga miniha, Kateri jest gledam ſodim 1. ed. ǀ Svetniki vedó koku oſtru ſodi 3. ed. ta praviza Boshia ǀ vidimo de ſodio 3. mn. ty Rasbojni Judje Rihterja Nebeskiga ǀ vezhi del Rihtarju, inu beſsedniku, neſodio +3. mn. te praude Kakor Ty Vuzheniki sapovedo ǀ je bil S. Valentina zhes dal Calfurniusu, de bi on ga ſodil del. ed. m ǀ v'preshushtvi je bila sapopadena, inu pred Christuſa perpelana, de bi jo sodil del. ed. m ǀ Kadar ſo vukupaj ſydeli, inu tiga greshniga ſodili del. mn. m ǀ nej ſo popravizi sodili del. mn. m 2. presojati: Ieſt sdaj n'hozhem ſodit nedol. aku v' mej tima duema je modreſhi ǀ taku vam bo preshla vola druge hudu ſoditi nedol. ǀ sa tiga volo jeſt pravim, de nimate hudu ſoditj nedol., dokler misly tiga zhloveka nemorite sgruntat ǀ My negremo molit, ampak sfazat, marmrat, inu druge ſodit namen., inu opraulat ǀ Pater jeſt huala Bogu ne ſodim 1. ed. hudu, ampak kadar shlishim od drugih ludy pravit, taku nemorem falit ǀ aku ti taiſte ſodish 2. ed., de kai nesramniga govorita, inu andlata ǀ druge hudu ſodi 3. ed. kakor uni preusetni Fariseu ǀ Vidite, inu ſodite 2. mn. lete, kateri prelomio to poſvejtno navado ǀ Ne ſodi vel. 2. ed. de ſi lih shlishish, de ſi lih shrai garmi po celli desheli ǀ pohleunu proſſim nikar mene neſodi +vel. 2. ed. po moj ſanikornoſti ǀ Sodite vel. 2. mn. ſamy ſebe ǀ Sdaj ſodite vel. 2. mn. vy pametni ludje ali nej ſim ſturil mojmu vinogradu vſe kar ſim sposnal, de je njemu nuznu, inu patrebnu ǀ Neſodite +vel. 2. mn., taku tudi vy nebote ſojeni ǀ li druge ſodio 3. mn., gledajo, inu na nyh djania shpegaio ǀ je Sodil del. ed. m, inu gledal na grehe ſvojga blishniga ǀ vſy ſo tebe ſodili del. mn. m de bosh fardaman ǀ nei sadoſti vaſs sdershati, de bi hudu neſodili +del. mn. m ǀ Krivo ſodbo ſte tudi vy shene ſturile zhes taiſto mlado vduvo, dokler ſame po ſebi ſte toiſto ſodile del. mn. ž 3. meniti: de bi nebili nagneni hudu ſodit nedol., inu miſlit od ſvoiga blishniga ǀ gdu hozhe kaj dobriga ſodit nedol., ali mislit od ene takorshne ǀ jeſt n' hozhem hudu sodit nedol. ǀ Prezej ſodish 2. ed., de hlapz, ali dekla, ta, ali uni je tebi vſel ǀ Joſve ſe preſtrashi, misly, inu ſodi 3. ed. de ta shrai pomeni de mei folkam je boj ǀ zhlovek rajshi hudu ſodi 3. ed., inu misli, kakor pak dobru ǀ En norzh ſodi 3. ed., de vſy ti drugi ſo norzy ǀ ſodji 3. ed. de njegou blishni je kaj hudiga ſturil ǀ vener sa gvishnu neſodi +3. ed., ampak misli morebiti, de je drugazhi kakor ſe meni sdi ǀ kaj tedaj ſodite 2. mn. od lete vduve ǀ kir raishi ſodio 3. mn. hudu, kakor dobru od ſvojga blishniga ǀ je ſodil del. ed. m, de je pyana ǀ od kot tedaj je prishlu, de taku supernu ſta dua Gospuda ſodila del. dv. m ǀ takrat ſo ſodili del. mn. m, de mati je nedolshna
Prekmurski
spèčti tudi spèči spečém dov.
1. speči: zvodé .. ſzkouv ſze more krüh ſzpecſi KŠ 1754, 202; szami nikaj dobra neznajoucsi szpecsti KOJ 1833, V; drügi sze morejo szkühati ali szpecsti KAJ 1870, 42; Vi ſzte ga drága moja Mati ſzpekli KM 1796, 30
2. opeči: da te vu dne szuncze neszpecsé, ali mêszecz v nocsi TA 1848, 106
Svetokriški
spodobiti se -i se nedov. spodobiti se: aku ti neshivish Kakor ſe ſpodobi 3. ed. enimu zhloveku ǀ kadar bi vſaketeri v'ſvojm ſtanu shivil kakor ſe spodobi 3. ed. ǀ Bug vam ſapovej shiveti kakor ſe ſrajma, inu ſpodabi 3. ed. kershenikom ǀ ſe nespodobi +3. ed. ozhitnu pred folkam govorit, vuzhiti, inu diſputerat ǀ Se neſpodobi +3. ed. de bi jeſt tvoj Syn odpovedal tebi moja Mati, karkuli bosh proſſila ǀ tebi ſe nespodobio +3. mn. takorshni gvanti, kakor yh noshish ǀ bi ſe dobru ſpodobilu del. ed. s, de bi ti nas dvejh, inu nashiga Pater Bernarda h' koſſili v' hisho tvojga Ozheta povabil ǀ ſe je ſpodoblu del. ed. s ǀ kadar je kaj rekla, de eni deklizi ſe nej spodoblu del. ed. s, tebi ſe je dobru sdelu
Prekmurski
spozábiti se -im se dov. pozabiti: Kaj je eti escse naſſa cséſzt? .. zdrugi ſze ne ſzpozábiti KŠ 1754, 168; Szté ſze ſzpozábiti nemrem BKM 1789, 285; Bôg On sze szpozábiti nevê Niti z-blá'zensztva mojga KAJ 1848, 214; Goszpodne! kak dugo sze scsés z méne szpozábiti TA 1848, 10; Ne ſzpozábim ſze z onoga, ka ſzi mi dáo KŠ 1754, 266; zoni, ſtera ſzo odzajaj, ſze ſzpozábim KŠ 1771, 597; ne ſzpozábim ſze nigdár ſztvojih zapouvid KM 1783, 152; Csüdim ſze nad tebom, ka ſze tak ſzpozábis ztvega vo preminejnya BKM 1789, 447; da ſze Goſzpon Bog ztebe ne ſzpozábi SM 1747, 81; Szvejt ſze hitro znász ſzpozábi BKM 1789, 410; tak naſz vodi i ravnaj, da ſze znaſi grejhov ne ſzpozábimo KŠ 1771, 836; Kebzüjte denok na tô, ki sze szpozábite z Bôga TA 1848, 41; ali ſze pak Otecz ino Mati vſzegavecs zchéſzti ſzvoje zpozábio TF 1715, 4; vszi poganye, ki sze z Bôga szpozábijo TA 1848, 8; Sto szebé povr'ze, od táksega sze lidjé tudi zpozábijo AIN 1876, 40; Med tém se ešče zmejne spozábijo BJ 1886, 3; Ne ſzpozábiſze Goſzpodne, znevolni lüdi molitve SM 1747, 66; Izrael, neſſzpozábiſze zméne KŠ 1754, 216; Ne ſzpozábi ſze oh Bo'se! z-nevolnih lüdih molitve KM 1783, 226; Szpozábi ſze znaſi grejhov BKM 1789, 141; Ne ſzpozábi ſze z-rado-volnoga gori prijimanya KM 1790, 64; i ti sze z-nász neszpozábi KOJ 1845, 131; Bo'ze, neszpozábi sze z sziromákov TA 1848, 8; Ar ſze je dneſz Kriſztus za náſz Poroudo, ſz-toga ſze mi ne ſzpozábmo BKM 1789, 34; Zdobrocsinejnya ino podeljenyá ſze pa ne ſzpozábte KŠ 1754, 52; Zdávanya ſztána ſze ne ſzpozábte KŠ 1771, 696; i, csi je pomoucs doubo, naj ſze z-zahválnoſzti ne ſzpozábi KM 1790, 48; Ar je nej nepravicsen Boug, kaj bi ſze ſzpozábo zdela vaſega KŠ 1771, 680; Ali csi bi ſze trda telovna mati, ſzpozábila zdeteta BKM 1789, 336; Jezus, ki ſzi ſze nej ſzpozábo ſz-tvoji nepriátelov KM 1783, 189; kaj ſzi ſze ſzpozábo, z-rejcsi Goſzpodna Bogá SŠ 1796, 106; Boug ſze je nej Zſzvojga lüſztva ſzpozábo KŠ 1754, 265; ſzpozábo ſze je zocisſcsávanya ſzvoji ſztári grejhov KŠ 1771, 717; Ádama .. Nyemi je edno právdo, Zſtere sze je ſzpozábo BKM 1789, 13; Nabukodonozor, ſzpozábo ſze je z-ſzvoje ſzenye KM 1796, 78; jo je dáo zaprejti, i 'snyé sze tak szpozábo, ka bi mrla KOJ 1848, 52; i záto tá szpadno, ár sze szpozábo i sze steo doliszeszti AIP 1876, br. 2, 7; I ſzpozábili ſzte ſze zobeſzeljá KŠ 1771, 694
Prekmurski
správišče -a s
1. zbor, zborovanje: Kobcsinſzkomi ſzpráviſcsi i gmajni prvorodjenih KŠ 1771, 696; Pozdravte ſzpráviſcse KŠ 1771, 611; Pozdrávlajo váſz i Priſzczilla ſzpráviſcsom vrét KŠ 1771, 526
2. skupščina: Szpráviscse z-dvouje kucse sztoji AI 1875, kaz. br. 2; Orszácsko ládanye od szpráviscsa szkoncsani právd sze more pelati AI 1875, kaz. br. 2; miniszterium szpráviscsi na prê prilo'zi sztroskov potrebcsine AI 1875, kaz. br. 2; Vu orſzácskom Szpráviſcsi KŠ 1771, 853; Vu szpráviscsi Czaszar je pitao Luthera KOJ 1845, 61; Velikási szo du'zni na szpráviscsaj nazôcsi bidti AI 1875, kaz. br. 3
3. skupnost, občestvo: Sz. Mati Czérkev .. [je] ti pozváni i odebráni Bo'zi szpráviscse KŠ 1754, 129; je vſzejh pravicsno vörvajoucsi krſztsenikov vidoucse ſzpráviscse KMK 1780, 19; grejsnike ſz-Krſztsánszkoga ſzpráviscsa vö vr'zejo KŠ 1754, 194; Te zmácshi-ov praznüvajoucsi ſze ſzpráviſcsa vö vr'ze KŠ 1771, 498; Od Jeru'sálemſzkoga ſzpráviscsa KM 1796, 128; povej cszérkvi (gmajni, ſzpráviscſi) KŠ 1754, 195; Cérkev (obcsino, szpráviscse, gmájno) KOJ 1845; ne oſztaneio greisniczi vu ſzpraviscsi ti pravicsni SM 1747, 92; Vu ſzpráviscſi krſztsánſzkom, ge ſze rejcs Bo'za prejdga KŠ 1754, 135; oſztánemo, i vTiſztom ſzpráviſcsiſze nájdemo KŠ 1771, 831; Tebé lüſztvo, Vuſzvétom ſzpráviſcsi dicsi BKM 1789, 139; i csrêda jezusova sze vu ſzpráviscsi ti odebráni naprêpriprávla KAJ 1848, III; Vödáne szpráviscsam evangelicsanszkim KAJ 1848, I; Ár je Boug mérni, liki vu vſzej ſzpráviſcsaj ti ſzvéczov KŠ 1771, 520
4. sinagoga: Má 23. czérkev i 80. Sidovſzki Sinagoug, ali ſzi bojdi ſzpráviſcs KŠ 1771, 612; Kriſztus i vcſio je vu 'Sidovſzki ſzpráviscsaj predgajoucſi Evangyeliom KM 1796, 98
Prekmurski
sprévod -a m pogreb: Nyegova szmrt je grda bila, szprévod lepsi KOJ 1845, 70; Po szprévodi je Mati nazáj odisla KOJ 1848, 33
Pleteršnik
sȓčən, -čna, adj. 1) Herz-: srčni krč; — srčna tesnoba, die Herzensangst, Cig.; — srčna korenina, die Pfahlwurzel (bot.), Jarn. (Sadj.), Pirc, Cig. (T.); — srčna mati, die wahre Mutter (opp. mačeha), Prim.; — 2) sŕčən, herzlich, innig; srčna ljubezen, srčno prositi; — 3) herzhaft, muthig; srčno zgrabiti sovražnika.
Svetokriški
stala -e ž hlev: njegova Mati, je ena vboga Diviza, hisha ena reſtargana ſtala im. ed. (II, 137) ǀ de bi ta ſtala im. ed. Zirku ratala (IV, 256) ǀ tamkaj pred eno ſtalo or. ed. poln ran na gnoiu leshij (II, 70) ← it. stalla ← germ. *stalla- ‛hlev’; → štala
Pleteršnik
stàr, stára, adj. alt; stari ljudje; star je kakor greh, Erj. (Torb.); star kakor zemlja; stara pravica; stare poti in stare krčme se ne ogibaj! Erj. (Torb.); star mož, staro vino, staro žito, stara petica, stara mera, to je kaj vredno, Levst. (Rok.); stara šara, altes Gerümpel; — stari, der Schwiegervater, C.; stara, die Schwiegermutter, C.; pl. stari, die Alten, die Ableber nach der Übergabe der Realität, Cig.; stari oče, stara mati, der Großvater, die Großmutter; stari, die Großeltern, Cig., Jan.; stari mesec, der abnehmende Mond, jvzhŠt.; starega meseca, bei abnehmendem Mond, C.; — dve leti s., zwei Jahre alt; koliko si star? wie alt bist du? leta staro jagnje, einjähriges Lamm, Met.-Mik.; (germ.) — stare navade, althergebrachte Gewohnheiten; po starem, in althergebrachter Weise; — staro in mlado, (jung und alt), vse je teklo gledat.
Prekmurski
stò stòla tudi stòl -a m
1. miza: Menſa Szto KMS 1780, A7b; Szto Aſztal KM 1790, 93(a); Asztal; sztol KOJ 1833, 151; Ni té ſzto ti ne haſzni KŠ 1754, 257; Nájpotrebnejše zklôžje so stol ino stolci BJ 1886, 7; zdrtinyom, ſtero je kapalo z-ſztola toga bogácza KŠ 1771, 226; ſzeli ſzo ſzi kſztoli zJezusom KŠ 1771, 28; Ti naprávlas pred menom eden ſztol, proti moim nepriatelom ABC 1725, A8b; preſztro je ſzto KŠ 1771, 394; Szto pred menov ti naprávlas BKM 1789, 163; i tvoja mati jo je ſzkühala, i na ſzto gori dála KM 1790, 48; Priprávlas mi sztol pred liczom mojim TA 1848, 18; 'zenszka oszoba sztoji, stera je na sztol pástétom neszla AI 1875, br. 2, 7; či vertinya ščé kaj na stol djáti BJ 1886, 8; gda bi on ſzedo pri ſztoli vu hi'zi KŠ 1771, 28; Pri sztôli je edna deklicska szedêla KAJ 1870, 8; Pri stoli delamo i jeimo BJ 1886, 8; ka bi mi tá niháli rejcs Bo'zo i ſzlü'zili ſztolom KŠ 1771, 357; i vö je vrgao vſze odávcze i ſztole pejnez minyávczov je ſzpremetao KŠ 1771, 68
2. oltarna miza: Na Oltári, ali ſztouli KŠ 1754, 214
3. obhajilo: Zové ſze escse Goſzpodnov ſzto KŠ 1754, 200; Ovo ſzto Bo'zi, Pokrejpi te BKM 1789, 233; csi gBosjemu ſztolo seles právi priti SM 1747, 88; ſto ſzem jaſz, ka ſzi ti mené nevrejdnoga ktvojemi ſztoli pouzvao KŠ 1754, 237; Doli poſzadis gda je Kſzvojemi ſztoli BKM 1789, 360; Tak prihájaj ocsisztseni Pred sztol Bôgi poszvetseni KAJ 1848, 144
Pleteršnik
súkanəc, -nca, m. 1) der Zwirn, Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.), nk., Dol., Prim.; mati prejo v dve niti sukajo: cvirn ali sukanec je to, Ravn. (Abc.); — 2) eine Art klümperiges Mehlmus, das Klunkermus, V.-Cig., M., Gor., Tolm., BlKr.
Število zadetkov: 406