V zadnjem času opažam nedosledno pisanje matere Tereze/Terezije. Mater Terezijo pišejo na RTV SLO, Delu, Ognjišču, drugi mediji pa uporabljajo ime Tereza ali Terezijo (mešanje zapisov). Kaj je bolj ustrezno in zakaj?
Zadetki iskanja
Jezikovna svetovalnica
Za nami je slovenski kulturni praznik.
Kako pravilno zapisati vzdevek Franceta Prešerna: DOKTOR FIG FIG?
Pišemo prvo sestavino (doktor) z veliko ali malo začetnico? Kaj pa fig fig?
France Prešeren je dobil vzdevek Doktor fig fig/Doktor Fig fig/doktor Fig fig.
Kakšna je razlika med veznikoma kot in kakor?
Kdaj katerega uporabiti, kako je s stilno zaznamovanostjo?
Npr.:
Bolje je pisati kot/kakor poslušati.
V zadnjih letih sem opazil, da v medijih nihče več ne uporablja izraza "simbolično", povsod slišimo samo še "simbolno" – tudi na javni RTV, kar me zelo moti. Po mojem prepričanju je precej večkrat smiselna uporaba simbolično, saj se simbolno nanaša zgolj na simbol (sveča, sidro, srce..). Zato mislim, da je pravilno: simbolično dejanje, simbolična slika, simbolično darilo ipd.. Kaj menite vi?
Med študijem profesorji pogosto uporabljajo za ledvici ednino, čeprav je bilo jasno, da gre za dvojino:
Primer: Ledvica filtrirajo kri. Kri se filtrira skozi ledvica.
Ali gre tu za arhaizem? Je tovrsten stavek sploh kdaj ustrezen? Podobno se uporablja tudi "ledvice" (množina, čeprav sta dve) - ali je to le pogovorna oblika?
Podobno, pogosto zasledim v medicinskem izrazoslovju, da je nekdo "pospan". Ali je "pospan" slovenska beseda? Gre morda za arhaično besedo (sprašujem, ker je ne poznam).
Med študijem profesorji pogosto uporabljajo za ledvici ednino, čeprav je bilo jasno, da gre za dvojino:
Primer: Ledvica filtrirajo kri. Kri se filtrira skozi ledvica.
Ali gre tu za arhaizem? Je tovrsten stavek sploh kdaj ustrezen? Podobno se uporablja tudi "ledvice" (množina, čeprav sta dve) - ali je to le pogovorna oblika?
Podobno, pogosto zasledim v medicinskem izrazoslovju, da je nekdo pospan. Ali je pospan slovenska beseda? Gre morda za arhaično besedo (sprašujem, ker je ne poznam).
Da bi se nato ob neslavnem dezertiranju Šarca ustanovila tretja Janševa vlada.
Po mojem napačna raba. Ali se motim?
Zanima me, katero je najprimernejše ločilo v besednih zvezah: odnos učitelj – otrok, odnos mati – hči. V rabi sem našla zapise tako z vezajem (stičnim in nestičnim) kot s pomišljajem (stičnim in nestičnim).
Je bila beseda baba v srednjeveški slovenščini vrednostno nevtralna ali omalovažujoča beseda (na primer glej pri Trubarju)?
Znašla sem se v dilemi, kateri predlog je pravilen: V zahvalo jim kupim čokolado ali Za zahvalo jim kupim čokolado.
Z iskanjem po Franu naletim predvsem na 1. možnost, le vezljivostni slovar ima navedeno tudi 2. Obenem tudi zadetki Gigafide kažejo na prevlado 1. možnosti. Moje vprašanje je, ali je potem 1. možnost pravilnejše od 2., oz. ali je 2. nasploh napačna ali pa sta obe enakovredni?
O povratnem svojilnem zaimku ste že pisali. Seznanjena sem s teorijo, da gre za pripadnost osebku. Kako je pa v sledeči povedi:
- Mati mu je povedala v obraz, da se od njenih/svojih žuljev ne bo več redil.
Po logiki teorije, ki je zapisana v vseh učbenikih, bi moralo biti prav svojih, je pa njenih. Problem je nastal verjetno zato, ker je poved dvostavčna s predmetnim odvisnikom. Vendar pa je osebek mati.
Vprašanje se nanaša na začetnico pri besedi gospod. V verskih besedilih se logično ta piše z veliko začetnico. Kako pa je v splošnih besedilih, ki niso versko opredeljena? Ali bi lahko besedo gospod zapisali z malo začetnico? Lahko navedem primer reka za božjo voljo, ki se v verskih besedilih božjo piše z veliko začetnico, medtem ko drugod bolj ali manj z malo. Torej, zanima me, ali mora biti vedno (ne glede na vrsto besedila) beseda gospod pri tem reku zapisana z veliko začetnico ali lahko uporabimo tudi malo?
Zanima me, ali obstaja kje seznam vseh glagolov premikanja, za katerimi se uporablja namenilnik? Včasih sem v dvomih.
Nikita Nagorni (priimek Нагорный nekateri prečrkujejo tudi kot Nagornij) je ruski telovadec. Kako sklanjati njegov priimek? V medijih sem pred časom zasledila, da priimek ruskega politika Navalni sklanjamo Navalnega, Navalnemu ... (ne Navalnija); iz tega izhaja tudi izražanje svojine z desnim prilastkom, torej stranka Navalnega.
Zapomnila sem si, da smo se v šoli učili, da slovanske priimke na -ski, -čki, -cki ipd. sklanjamo po 4. moški sklanjatvi: Čajkovski -ega, Pavlovski -ega, Novicki -ega …; druge iz pridevnikov nastale priimke pa sklanjamo samostalniško: Maly -ja, Mirni -ja, Hrbaty -ja, Vyborny -ja, Južni -ja … Izjema je Gorki -ega, a je to zapisano tudi v pravopisnem slovarju.
Kako naj sinu v 9. razredu osnovne šole razložim, kaj je prav in zakaj? Po katerem pravilu naj se ravna/ravnamo, če je prav Navalnega?
Katero pravilo naj upošteva/upoštevamo pri sklanjanju slovenskega priimka Matičetov? Kot je razložila ga. profesorica pred nekaj dnevi v jutranji oddaji neke televizije, si je Milko Matičetov priimek izbral sam, pomeni pa 'vnuk Matičeta' = Matičetov. Takih priimkov naj bi bilo v Sloveniji zelo malo, tak naj bi bil tudi priimek Pengov. A če pogledamo v pravopisni slovar, se Pengov sklanja po 1. moški sklanjatvi: Pengova Pengovu … Sam Milko Matičetov naj bi želel, da bi uporabljali obliko, ki izraža svojilnost: Matičetovega Matičetovemu …, iz tega izhaja tudi izražanje svojine z desnim prilastkom, torej knjiga Matičetovega. Pri sklanjanju upoštevamo željo lastnika imena? Kaj če tega ne vemo? Priimki na -ov naj bi se sklanjali po 1. moški sklanjatvi.
V sredo grem na sodišče zaradi zadev v zvezi z mojim soprogom in mojo taščo. V slovarju še vedno piše, da je zet – hčerkin mož. Moj soprog je moškega spola, zakonska skupnost pa je določena tudi v družinskem zakoniku, Tako da sem tudi sam zet in mati mojega moža je tašča. No, da se ne morete preseliti v 21. stoletje ... Žalost.
Učili smo se, da se imena vladarjev, papežev in svetnikov poslovenijo. Tako imamo Elizabeto II., Franca Jožefa I., Benedikta XVI., sv. Martina, sv. Jožefa itd. Do nedavnega pa smo imeli Juana Carlosa I. (ne pa Janeza Karla I.), ki ga je nasledil Filip VI. Tudi za odcepljeni otok se govori, da je tam prestolonaslednik Charles (in ne Karel). Zanima me, kakšno mnenje imate glede slovenjenja novorazglašenih svetnikov, ki imajo rahlo eksotična imena oziroma so bili znani s tujim imenom že pred beatifikacijo ali kanonizacijo, kot npr. sv. John Henry/Janez Henrik Newman, sv Juan Diego/Janez Didak Cuauhtlatoatzin, sv. Charbel/Šarbel Makhlouf in sv. Patrick/Patrik/Patricij.
Zasledila sem stavek
- Obiskala nas bosta njegova brat in sestra.
Kaj pa če bi bil vmes veznik ali? Kakšen bi bil zapis v tem primeru: njegova brat ali sestra ALI njegov brat in sestra?
O ujemanju sestavljenega osebka s povedkom je bilo že veliko zapisanega, pa vendarle kljub vsemu sprašujem, katera možnost je pravilna oz. najustreznejša. Kako se odločiti, ali uporabiti ednino ali dvojino, glede na to, da gre za osebek z ločnim veznikom ali? Pa spol – po bližini?
Če je/sta mati ali oče zaskrbljen/a, da posvet, na katerega je vabljen/je vabljena/sta vabljena, ni organiziran pravočasno, to sporoči/ta na spodaj navedeni naslov.
Zanima me, ali je sledeča poved pravilna: Osnovna pogoja za nastanek žleda so temperaturni obrat in padavine.
Zanima me, ali je ustrezna glagolska oblika v množini. Sklepam, da gre za podoben primer kot To mesto so Brežice, kjer ne pride do ujemanja med osebkom in povedkom.
Pozdravljeni; vem, da je bilo nekaj podobnega napisano pred kratkim, a sama imam takšne primere, kjer ne vem, ali so vejice ali ne. Jaz jih dosledno pišem, v literaturi, ki jo prebiram, pa vidim zapise brez vejice. Gre za tovrstne primere:
Oh ja, je zavzdihnila.No ja, če ne gre drugače.O ne, je zamrmrala. Ah moj bog.O moj bog.No in?
Jaz bi, kot rečeno, povsod dala vejico, a očitno je ni. Ali pač?
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 54
- 55
- 56
- 57
- 58
- Naslednja »