Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
bil2 -a -o deležnik
I. v slovnični vlogi za tvorbo zloženih glagolskih oblik
1. v zvezi z (nezanikanimi in zanikanimi) sedanjiškimi spregatvenimi oblikami glagola biti sem in opisnim del. na -l za tvorbo predpreteklika; SODOBNA USTREZNICA: bil
2. v zvezi s pogojnikom bi glagola biti sem in opisnim del. na -l za tvorbo preteklega pogojnika; SODOBNA USTREZNICA: bil
II. kot (značilna) sestavina predpreteklika, tvorjenega od dovršnih in (redkeje) nedovršnih glagolov, predpreteklik v pomenski vlogi
1. izraža preteklo preddobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
1.1 izraža dejanje, ki se je končalo ali (omejeno) trajalo pred nastopom drugega dejanja
1.1.1 v predmetnih odvisnih stavkih izraža preddobnost dejanja, ki je postalo predmet zaznavanja, mišljenja, védenja, pripovedovanja
1.2 v vzročnih odvisnih stavkih in v pojasnjevalnem delu vzročnega priredja izraža preteklo dejanje ali stanje, na katerega se posledično veže sledeče preteklo dejanje ali stanje
1.3 v časovnih odvisnih stavkih izraža izvršeno dejanje, ki mu neposredno sledi drugo preteklo dejanje, pogosto kot prvo iz niza
1.3.1 v časovnih odvisnih stavkih izraža umeščenost opisovanih dejanj v preteklost
1.4 poudarja preddobnost izbranega, konkretnega dejanja (ali izbranih, konkretnih dejanj) iz niza preteklih dejanj
2. izraža stanje kot posledico v preteklosti izvršenega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: bil
3. izraža časovno odmaknjeno ali davno preteklost; SODOBNA USTREZNICA: bil
4. izraža preteklo istodobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
4.1 z nedovršnim ali dovršnim glagolom izraža istodobnost (izbranega) trajajočega ali dovršenega preteklega dejanja
4.2 izraža istodobnost preteklega dejanja kot posledice (še trajajočega) stanja
4.3 izraža istodobnost preteklega dejanja kot konkretizacije dejanja s splošnejšim pomenom
5. izraža preteklo zadobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
5.1 izraža zadobnost (izbranega) preteklega dejanja v odnosu do drugega preteklega dejanja
5.2 izraža zadobnost preteklega dejanja, ki posledično sledi drugemu preteklemu dejanju ali stanju
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 42 delih
Svetokriški
marati -am nedov. zmeniti se, zanimati se: Pridigar imà s'to gorezho resnizo ſdravit ſvoje Poshlushavize, inu de ſi lih ſe toshio nima sa tu marat nedol. ǀ sa nyh samero nimaio nezh marat nedol. ǀ ty drugi nej gredo na gauge ali na galeio malu sa tu maram 1. ed. ǀ shlishim, de moj Syn Joſeph je she shiu, sa vſe tu drugu jeſt nezh nemaram +1. ed. ǀ sa priasnost Boshjo malu marash 2. ed. ǀ Ti nemarash +2. ed., inu neajfrash sa zhast, inu hualo Boshjo ǀ da ſnamine, de malu marà 3. ed. sa isvelizhajne ſvoje dushe ǀ en ſam je katiri malu mara 3. ed. sa boshio beſſedo ǀ nemara +3. ed. sa mres, sa ſnejh, sa blatu, sa neuarnosti ſvojga lebna ǀ kaj falj, kaj my maramo 1. mn., de li tudi my vshivamo ǀ my sa tu nemaramo +1. mn. ǀ kratke zhaſse vshivate, sa Nebu malu marate 2. mn. ǀ taku maihinu marate 2. mn. sa gnado vashiga Vſigamogozhiga Gospuda ǀ negledate, inu nemarate +2. mn. kaj s'enu tovarshtvu ima vaſs ſyn, inu vaſha hzhi ǀ malu sa dusho maraio 3. mn., de ſi glih ij hudu grè ǀ satu malu marajo 3. mn. ǀ nemaraio +3. mn. sa obeno neuarnost ni nijh shivota, ni dushe ǀ sa boshjo zhast nemarajo +3. mn. ǀ hudizh pravi, nezh nemarai +vel. 2. ed. sa Matro Christuſhavo, nihdar nepogledaj Njegove rane ǀ ta bolni ſe nej sahvalil, temuzh je raunu tulikain maral del. ed. m, kakor de bi njega letu nesadelu ǀ kakor de bi nezh nevedil, inu nemaral +del. ed. m sa Boga ǀ vezhkrat je bila kregana, ali ſa tu nej marala del. ed. ž ǀ taKu vam oblubem de nebote tuliKain marali del. mn. m sa te poſvejtne shaze ǀ taku vaſs je ſfaril mojſeſs, ali sa tu nej ſte nezh màrali del. mn. m ǀ sapuvidi boshie prelomio, kakor de bi nemarali +del. mn. m ni sa paku, inu cilu sa Boga ǀ shaloſtne dushe pravio: My bi tulikaj nemarale +del. mn. ž sa leta ogin, kateri nas shgé
Svetokriški
matra -e ž muka, mučenje: ſim bil vshe veliku poprei paklenske matre rod. ed. ureden (V, 559) ǀ hudizh pravi, nezh nemarai sa Matro tož. ed. Christuſhavo (I/2, 193) ǀ v ſe matre tož. mn. veſselu preneſsò, inu te grenke ſmerti ſe neustrashio (I/1, 94) Disimilirana različica matra je mnogo redkejša od nedisimilirane → martra; → matrnik.
Svetokriški
pogledati -am dov. pogledati: nihdar vezh ga nemoresh lepu pogledat nedol. ǀ sdaj n'hozhem na vaſho proshno pogledati nedol., inu pomagat ǀ gresh pogledat namen. tuoijga koijna, inu vola, aku je oskerblen ǀ zhe jeſt nyh shlahtni Boppen pogledam 1. ed. dua lepa Turna noter sagledam ǀ ga posdravish, inu lepu pogledash 2. ed. ǀ Krajl ga oſtru pogleda 3. ed., inu vprasha ǀ kakor na ſvejt pride obedn s'lepem ozheſſam jo nepogleda +3. ed. ǀ sakaj tedaj taku kadaj v' Nebeſſa is ſerzam pogledate 2. mn. ǀ kateri vſe vaſhe shivoze dny enkrat prau s'ſerzom nepogledate +2. mn. v'Nebu ǀ polè vel. 2. ed. jeſt vam pokashem tega, kateri vas bo odreshil od vashih grehou ǀ Syn, hyzhemu ſi ti nama letu ſturil? Polè vel. 2. ed. tvoj Ozha, inu jeſt ſmò tebe s' shaloſtio yſkala ǀ Kumai smoli, polè vel. 2. ed. Rabecca ta lepa, inu zhedna dekelza h' shterni pride ǀ pole vel. 2. ed. zhudu preveliku miloſti Boshje ǀ Inu polê vel. 2. ed. ondi je bil pred nym en vodenizhen zhlovik ǀ Pòle vel. 2. ed. Nem.N. kakor Maria je bila posdravila S. Eliſabeth ǀ Pogledaj vel. 2. ed. na tvoio hisho, inu otroke ǀ odpri tvoje ozhy, ter pogledai vel. 2. ed., kaj ſe letukai godj ǀ hudizh pravi, nezh nemarai sa Matro Christuſhavo, nihdar nepogledaj +vel. 2. ed. Njegove rane ǀ Poijdimo tjakaj do Bethlema, ter pogledajmo vel. 1. mn. to Beſsedo, Kir ſe je ſturila ǀ pogledaimo vel. 1. mn. na jeſik ǀ Pogledajte vel. 2. mn. v'Puszhave, inu premiſlite kulikain ſo terpeli ty S. S. Puszhauniki ǀ Pogledaite vel. 2. mn. Chriſtuſa Jesuſa na krishu respetiga ǀ Poglejte vel. 2. mn. Euſebiuſa, kateri stu, inu pedeſset funtou shelesa na ſebi po nozhi, inu podnevi dershi ǀ kadarkuli je eno stopino sturil prezej je v'Nebu pogledal del. ed. m ǀ je bil na pridishinzo ſtopil, ſvoje Poshlushavize posdravil, inu pogletal del. ed. m ǀ taku je shpegle na ozheſsa poſtavila, inu ſledniga od glàve, do noge pogledala del. ed. ž ǀ hozhe de bi s'obenem negovorila, inu cilu de bi obeniga nepogledala +del. ed. ž ǀ kakor tij ranjenij ſo v'to kazho pogledali del. mn. m prezei ſo osdravili
Število zadetkov: 4