Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
mazílo -a s (í)
1. sredstvo za mazanje, zlasti v zdravstvene, kozmetične namene: iztisniti mazilo iz tube; iti k zdravniku po mazilo; rano namazati z mazilom; zdravilo je pripravljeno kot mazilo; hladilno mazilo / mazilo za kožo, lase; mazilo zoper garje
2. star. podkupnina: brez protekcije ali debelega mazila ne boš prišel dalje
♦ 
farm. ihtiolovo mazilo; kozm. belilno mazilo s katerim se beli koža
SSKJ²
smôla -e ž (ó)
1. lepljiv rumenkasto rjav izcedek iz nekaterih dreves, zlasti iglavcev: smreke izločajo smolo; nabirati smolo; duh po smoli / drevesna smola
// snov, pridobljena s kuhanjem tega izcedka: kuhal je smolo in jo prodajal; mazati s smolo / cepilna smola mazilo iz smole, voska, terpentina, ki se uporablja pri cepljenju ali za premaz drevesnih ran; čevljarska smola mazilo iz smole, kolofonije za smoljenje drete
// navadno v zvezi umetna smola tej snovi podobna umetna snov: pridobivati umetno smolo; proizvodnja umetnih smol; izdelki iz umetne smole
2. ekspr. naključje, okoliščine, ki vplivajo na neugoden izid, potek česa: celo pot jih je spremljala smola; zaradi smole ni dosegel prvega mesta
● 
smola se ga drži, ima smolo vse se mu ponesreči; večkrat doživi kaj neugodnega; preg. kdor za smolo prime, se osmoli
♦ 
kem. alkidna smola umetna snov, kondenzat večvalentnih alkoholov in večbaznih kislin, za izdelavo lakov, lepil; epoksi smola umetna smola za proizvajanje lakov, lepil; fenolna smola; katranska smola ostanek pri destilaciji premogovega katrana in nafte; polikondenzacijske umetne smole ki nastanejo pri polikondenzaciji
SSKJ²
kloroformírati -am dov. in nedov. (ȋ)
med., vet. omamiti s kloroformom: kloroformirati ranjenca; pren., knjiž. morali so kloroformirati njegovo nezaupnost
    kloroformíran -a -o:
    kloroformirano mazilo mazilo, ki vsebuje kloroform
SSKJ²
hladíti -ím nedov. (ī í)
1. oddajati, dajati hlad: led hladi / ventilator dobro hladi
// preh. povzročati občutek hlada: veter hladi vročo glavo; hladiti si obraz s pahljačo / mazilo hladi pekočo rano / brezoseb. po nogah me hladi
2. preh. delati kaj hladno, mrzlo: hladiti plin v komori; hladiti vino
3. ekspr. pomirjati, zmanjševati: razum hladi besnečo strast; hladiti si jezo z delom
    hladíti se 
    izgubljati toploto: motor se že hladi / izletniki se hladijo v senci
     
    na mizi se hladi kosilo je že dolgo na mizi
    hladèč -éča -e:
    hladeča voda
    hlajèn -êna -o:
    hlajen prostor
SSKJ²
hladílen -lna -o prid. (ȋ)
ki je za hlajenje:
a) hladilna naprava; hladilna voda pri avtomobilskem motorju; hladilno sredstvo / hladilni pult, vagon; hladilna omara hladilnik, velik kot omara / v pivovarni so izpopolnili hladilni sistem / hladilni učinek; podjetje za toplotne in hladilne izolacije; hladilna tehnika
b) hladilna pijača; hladilno mazilo / vznes. hladilni mir je objel vse prisotne
♦ 
strojn. hladilni stolp stolp, v katerem pada segreta voda kot dež in se tako ohlaja; hladilna kača kačasto zavita cev, po kateri se pretaka hladilna tekočina; hladilna rebra rebra, ki povečujejo površino razgretega telesa in s tem pospešujejo njegovo hlajenje
SSKJ²
kinínov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kinin: kininova skorja / kininov prašek; kininovo mazilo
SSKJ²
lój -a tudi m, mest. ed. tudi lôju (ọ̑)
1. maščobno tkivo pri govedu, ovcah, kozah: loj se nabira; odstranjevati zaklani živali loj / cvreti loj; dva kilograma loja / goveji loj; mazilo iz ovčjega loja
 
vet. krovni loj na površini trupa zaklane živali
// maščoba iz tega tkiva: v kuhinji diši po loju; beliti z lojem
 
vse je šlo, potekalo kakor po loju kakor po maslu; godi se mu kot črvu v loju živi v izobilju, udobno
2. izloček žlez lojnic: koža izloča loj in znoj; žival si z lojem masti kožo
SSKJ²
lôvorov in lôvorjev -a -o prid. (ó)
nanašajoč se na lovor: lovorov grm; dodati juhi lovorov list; lovorove jagode; prodajati lovorove vejice / lovorov venec venec iz lovorovih listov kot simbol zmage, (pesniške) slave; lovorovo olje olje iz plodov lovora, ki se uporablja kot mazilo
 
knjiž., ekspr. pesniku so vili lovorove vence so ga slavili; knjiž. lovorovega venca ni želel prepustiti drugim zmage, prvega mesta
SSKJ²
mêhek in mehák mêhka -o tudi prid., mehkêjši stil. méčji (é ȃ é)
1. ki se pod pritiskom (rad) udere, vda: mehka blazina, preproga / telo črva je mehko / mehki sneg jih ni držal; mehka, razmočena tla / mehki svinčnik ki ob manjšem pritisku dela vidno črto
// ki se da (rad) gnesti, oblikovati: glina, vosek in druge mehke snovi / dobra, mehka zemlja je tam ki se da (rada) obdelovati / gospodje v cilindrih in mehkih klobukih
// ki se da (rad) rezati, gristi: meso je mehko, saj se je dolgo kuhalo / grozdje, sadje je že mehko sočno, zrelo
2. ki daje pri dotiku, prijemu občutek ugodja: svila, žamet in druge mehke tkanine; rokavice iz dobrega, mehkega usnja / na obrazu je čutil njene mehke lase; mačka z mehko dlako / to mazilo naredi kožo mehko / držal je njeno toplo, mehko roko v svoji
3. neizrazito izbočen, zaobljen: mehki valovi; mehke gube oblačila / mehka dolenjska pokrajina rahlo valovita
4. ki se ne pojavlja v intenzivni stopnji, v močni obliki: odgovorila mu je z mehkim stiskom roke / po nekaj dnevih burje je postal zrak mehek topel; mehko spomladansko sonce / mehke, pastelne barve; mehka, ugašajoča svetloba / slišati je bilo mehke akorde
5. ki ima blažji, postopni učinek: mehki načini odpuščanja, upokojevanja; mehki prehod iz ene družbene ureditve v drugo; mehki terorizem / mehki dejavniki / mehki zagon elektromotorjev
6. ekspr., navadno v povedni rabi obziren, popustljiv, prizanesljiv: predstojnik je bil sumljivo mehek; biti mehek s kaznjenci, z otroki / mehka materina roka
// pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva: komaj so ga začeli tepsti, že je bil mehek; oče je bil že precej mehek, zato mu je vneto dokazovala dalje
7. nav. ekspr. ki izraža prijaznost, naklonjenost: prigovarjal mu je z mehkim glasom; mehek nasmeh; pikra poteza v sicer mehkem obrazu; zazrla se je v njegove mehke, modre oči / mehko čustvo
8. nav. ekspr. občutljiv, hitro ganjen: ženske so mehke, zato hitro jokajo / mehka slovanska duša, narava
● 
mehki pristanek vesoljske ladje, naprave pristanek, pri katerem se ladja, naprava ne razbije, poškoduje; ta jezik je mehek ima sorazmerno veliko samoglasnikov; ekspr. pomagal si je z mehko hrbtenico tako, da se je prilagodil vsaki situaciji; šport. žarg. mehka igra previdna, obzirna, neborbena igra; jajce z mehko lupino jajce, ki nima apnenčastega ovoja; publ. iskati mehke točke družbe, obrambe iskati njene slabosti, napake; ekspr. napori so veliki, gospoda pa preveč mehka neodporna, mehkužna; ekspr. imeti mehka kolena biti negotov v hoji zaradi strahu, vinjenosti; mati je mehkega srca, ima mehko srce je usmiljena; je hitro ganjena; pog., ekspr. do polnoči so bili že vsi (precej) mehki (precej) pijani, vinjeni; kmalu je bil mehek kot vosek pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva
♦ 
agr. mehki sir zorjen sir z večjim odstotkom vode v brezmastni snovi; mehko vino vino, ki vsebuje malo kisline, čreslovine, navadno tudi manj alkohola; anat. mehko nebo nebo iz mehkega tkiva; bot. mehka stoklasa latasta trava, ki raste na suhih tleh, Bromus mollis; fot. mehki negativ negativ, ki nastane pri premalo časa trajajoči osvetlitvi ali premalo časa trajajočem razvijanju; mehka gradacija postopno prehajanje od svetlo sivih odtenkov v temno sive; gastr. mehka moka moka iz zelo drobnih delcev; jezikosl. mehki soglasnik soglasnik, tvorjen s sprednjo jezično ploskvijo in trdim nebom; palatalni soglasnik; soglasnik, za katerim se v končnicah in obrazilih slovenskega jezika namesto glasu o pojavlja e; mehki znak trideseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk; kem. mehka voda voda, ki ne vsebuje kalcijevih in magnezijevih soli; kor. mehki copatki za balet prilagojeno obuvalo z mehkim podplatom; les. mehki les les z razmeroma majhno gostoto; med. mehki čankar spolna bolezen z eno ali več razjedami z mehkimi robovi na spolovilih; metal. mehki svinec svinec, ki mu ni dodan kak drug element; mehke kovine kovine z majhno trdoto; mehko žarjenje žarjenje, pri katerem se kovini, zlitini zmanjša trdota; teh. mehki lot ali mehka spajka lot ali spajka z nizkim tališčem; tisk. knjiga z mehkimi platnicami s platnicami iz tanjše lepenke; um. mehki slog gotski umetnostni slog okoli leta 1400
    mêhko in mehkó prisl.:
    mehko božati po dlaki, roki; mehko odgovoriti, reči; vesoljska ladja je mehko pristala na lunini površini; mehko ravnati z ujetniki; mehko stisniti roko; mehko valovita pokrajina / mehko kuhano jajce jajce z nezakrknjenim rumenjakom; mehko vezana knjiga knjiga, vezana v mehke platnice
     
    pog. mehko speljavati počasi; ekspr. v mladosti mu ni bilo mehko postlano živel je v pomanjkanju; imel je velike skrbi, težave; ekspr. mehko mu je pri srcu je ganjen, vznemirjen
    mêhki -a -o, v predložni zvezi mêhki in méhki sam.:
    kuhati, skuhati kostanj do mehkega; kadar spi na mehkem, ga boli hrbet; ekspr. nič ne dela, živi pa na mehkem živi udobno, v izobilju; hoditi po mehkem; v, na mehko kuhano jajce jajce z nezakrknjenim rumenjakom; nekaj mehkega je v njegovih gibih, pogledih
     
    lov. strel v mehko v drobovje
SSKJ²
vpíjati -am nedov. (í)
sprejemati vase: deske so premaz dobro, hitro vpijale; suha zemlja je sproti vpijala vodo / les vpija vlago; perilo vpija znoj / vpijati svetlobo; vpijati vonj; pren. vpijati vtise, nova spoznanja
 
ekspr. vpijala je vse njegove besede pazljivo ga je poslušala
    vpíjati se 
    prehajati v notranjost česa: krema, mazilo se vpija v kožo; pren. tišina se je vpijala v dušo
     
    ekspr. s pogledi se je vpijal v njen obraz jo željno gledal
    vpijajóč -a -e:
    rjuhe iz vpijajoče tkanine
SSKJ²
vpíti1 vpíjem dov. (í)
sprejeti vase: omet je hitro vpil barvo; tla niso mogla vpiti vse vode; vpiti pline / vpiti toploto sončnih žarkov
    vpíti se 
    preiti v notranjost česa: mazilo se vpije v kožo; pren. lepota pokrajine se je vpila v pesnika
    ● 
    ekspr. klop se je vpil v kožo zajedel; ekspr. oči so se mu vpile v njen obraz začel jo je željno gledati
    vpít -a -o:
    vpita voda
SSKJ²
celílen -lna -o prid. (ȋ)
ki celi: celilno mazilo
SSKJ²
celíti in céliti -im, in céliti -im nedov. (ī ẹ́; ẹ́ ẹ̄)
nav. 3. os. delati kaj celo, navadno rane: mazilo celi rane; rana se nerada celi; brezoseb. ranjencu se lepo celi
 
čas celi srčne rane
SSKJ²
dišávar -ja m (ȃ)
kdor pripravlja in prodaja dišave: mazilo je kupil pri dišavarju v mestu
SSKJ²
drogíst -a m (ȋ)
star. drogerist: pojdi k drogistu po mazilo za lase
SSKJ²
ihtiólen -lna -o (ọ̑)
pridevnik od ihtiol: ihtiolno mazilo
SSKJ²
ihtiólov -a -o (ọ̑)
pridevnik od ihtiol: ihtiolovo mazilo
SSKJ²
káfra -e ž (ȃ)
zelo dišeča, hlapljiva, mastna kristalna snov: mazilo iz kafre; vonj po kafri; izginiti kot kafra / pog. mazati se s kafro kafrnim oljem
SSKJ²
káfrn -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kafro ali kafrovec: kafrno mazilo / zaboj iz kafrnega lesa / kafrno drevo
 
farm. kafrno olje oljna raztopina kafre
SSKJ²
lekovít -a -o prid. (ȋ)
zastar. zdravilen: lekovito mazilo / lekovite rastline
Število zadetkov: 50