Zadetki iskanja
1. rastlina, sestavljena iz alge in glive, živečih v sožitju: po deblu raste lišaj; ostrgati z drevesa lišaj; razmnoževanje lišajev; mah in lišaj / drevesni lišaj
♦ bot. islandski lišaj zdravilen grmičast lišaj olivno zelene barve, Cetraria islandica
2. vnetje kože, ki navadno povzroča srbenje: dobiti lišaj; zdraviti lišaj; lišaj na obrazu; mazilo zoper lišaj
1. delati kaj tako, da se (rado)
a) udere, vda: sonce je mehčalo asfalt; sneg se že mehča
b) gnete, oblikuje: z gretjem mehčati vosek
c) reže, grize: mehčati meso; avgusta se je grozdje že mehčalo postajalo sočno, zrelo
2. delati kaj tako, da daje pri dotiku, prijemu občutek ugodja: to mazilo dobro mehča kožo; mehčati usnje / z masažo mehčati komu prste z gibanjem, stiskanjem delati jih (bolj) gibčne
3. ekspr. povzročati, da postane kdo pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva: bratova odločnost ga je vse bolj mehčala; mehčati koga z grožnjami, pretepanjem / mehčati upornost, zakrknjenost delati jo manj izrazito, močno
4. ekspr. delati kaj tako, da izraža prijaznost, naklonjenost: samo modre, ljubeznive oči so mehčale njegov resni obraz / lirični opisi pokrajine mehčajo mračnost romana
● ekspr. saj se mu možgani mehčajo v svojem ravnanju, mišljenju postaja nepreudaren
♦ jezikosl. mehčati soglasnik tvoriti ga s sprednjo jezično ploskvijo in trdim nebom; tvoriti ga hkrati z dvigom jezične ploskve kot pri glasu j; palatalizirati; kem. mehčati vodo odstranjevati iz nje kalcijeve in magnezijeve soli
- mehčán -a -o:
mehčani soglasnik
kem. brezbarvna kristalna snov, glavna sestavina olja poprove mete: mentol hladi; mazilo, ki vsebuje mentol; v prid. rabi: mentol bonboni
knjiž. pekoča bolečina: čutiti pekočino; mazilo je omililo pekočino / tolažba mu je omilila pekočino v prsih
● star. sonce se je večkrat skrilo, zato pekočina ni bila posebno močna sončna pripeka; knjiž. rad pije pekočine žgane pijače
nav. 3. os. drugega za drugim zaceliti: mazilo je pocelilo rane; praske so se mu pocelile / roka se je pocelila
ozek pas kože med lasmi, razdeljenimi, počesanimi na dve strani: okoli preče ji lasje temnijo; imeti prečo na strani, po sredi; vtreti mazilo po preči / narediti prečo / biti počesan na prečo
1. ki ne povzroča alergijske reakcije: astmatikom priporočajo protialergijske vzglavnike; protialergijska posteljnina
2. ki deluje proti alergiji: protialergijsko mazilo; zdravljenje s protialergijskimi zdravili
1. nav. 3. os. povzročiti, da kaj postane (zelo) boleče: mazilo je rano razbolelo; tresljaji bodo nogo še bolj razboleli
2. knjiž. povzročiti, da kdo postane zaradi močnega čustva zelo prizadet, vznemirjen: ne povej mu, to bi ga samo razbolelo; ob tej novici se je razbolel
- razboléti se nav. 3. os.
postati (zelo) boleč: grlo se je čez noč razbolelo; vse telo se mi je razbolelo; pren. srce se ji je razbolelo zaradi sinove nesreče; v njem se je razbolela zavest krivde
- razbôlel tudi razbolèl in razbolél -éla -o:
razbolela glava; od premočne svetlobe razbolele oči
- razbolèn -êna -o:
žalosten in razbolen človek; razboleni živci; razbolen se je premetaval po postelji; potrla ga je materina razbolena pripomba; razboleno koleno
nanašajoč se na salicil: salicilno mazilo
♦ kem. salicilna kislina organska kislina, ki se uporablja za konzerviranje ali v zdravilstvu; salicilno milo mehko, napol tekoče milo, ki vsebuje salicilno kislino
nav. 3. os. narediti kaj celo, navadno rane: mazilo mu je scelilo rano; rana se še ni scelila
nanašajoč se na steroide: steroidni hormoni; steroidno mazilo, pršilo, zdravilo
iz nafte dobljena mastna snov
a) za mazilo, zaščito kože: namazati si roke, ustnice z vazelinom; tuba vazelina
b) teh. za mazivo, zaščito kovin pred rjo: vazelin in parafin / tehnični vazelin; vazelin za stroje
nanašajoč se na vazelin: vazelinska krema; vazelinsko mazilo / vazelinska tuba
♦ teh. vazelinsko olje rafinirano mineralno olje brez vonja in okusa, z majhno viskoznostjo
z drgnjenjem spraviti v kaj: vdrgniti mazilo v kožo; čistilo s krtačo vdrgnemo v preprogo
- vdŕgniti se zastar.
zajesti se: umazanija se sčasoma vdrgne v tkanino
z drgnjenjem spravljati v kaj: vtirati mazilo v kožo / zastar. vtirati telo z dišečimi olji natirati
1. delati, povzročati, da kaj gori: žgati drva, veje / žgati ogenj kuriti
// imeti kaj na ognju, žerjavici, da tli in oddaja dim, vonj: žgati brinove jagode, kadilo
2. delovati na kaj z veliko vročino: žgati apnenec, les; žgati kavo pražiti / sonce je žgalo platneno streho močno segrevalo
♦ metal. žgati rudo segrevati jo, da se odstrani iz spojin kemično vezana voda, razpadejo karbonati
// s tem pridobivati: v teh gozdovih so žgali oglje / žgati kope / žgati apno
3. z močnim segrevanjem delati odpornejše, trdnejše: žgati konice kolov; žgati opeko, posodo iz gline
4. povzročati bolečino z zelo vročimi, žarečimi predmeti: žgali so ga z iglami, cigaretnimi ogorki / med zasliševanjem so ji žgali podplate
5. povzročati občutek, podoben bolečini ob dotiku zelo vročih, žarečih predmetov: to mazilo žge; žganje žge v grlu / svetloba je žgala v oči / rana jo je začela žgati / ekspr. žeja jih žge
// ekspr. povzročati hude duševne bolečine: krivica, ljubosumje žge; njegov pogled mi je žgal dušo; žaljive besede so ga žgale v srcu; brezoseb. v prsih me žge; ta sramota ga je žgala kot žerjavica / žge ga želja, da bi videl čim več sveta; pohlep jo je žgal
6. nepreh. zelo pripekati: sonce žge že ves teden / ekspr. že dalj časa žge huda vročina je zelo vroče
7. sežigati: žgati drva, bukove trske; žgati stara pisma
8. star. imeti prižgano: pri njih cele noči žgejo luč; sedela sta na peči in žgala svečo
● star. žgati tobak kaditi; star. žgati žganje kuhati; pog. žgati po sovražniku streljati
- žgáti se
1. zaradi prevelike vročine se uničevati: potica se žge / na vroči peči se obleka žge
2. ekspr. biti, zadrževati se na soncu, v vročini: poleti se je rad žgal
- žgóč -a -e
1. deležnik od žgati: žgoč pogled; žgoč udarec; žgoča bolečina; žgoča žeja; žgoča želja; žgoče sonce
2. publ. nujen, pereč: obravnavati žgoče probleme; reševanje žgočih vprašanj
3. ekspr. oster, nepopustljiv: žgoča družbena kritika; to je predmet žgočih razprav; prisl.: žgoče gledati; žgoče sijati
- žgán -a -o:
žgana glina; žgana opeka
● žgano apno negašeno apno; zastar. žgano vino žganje
♦ arheol. žgani grob grob s sežganimi ostanki mrliča; gastr. žgani sladkor rjava snov, ki nastane s praženjem sladkorja; žgana pijača alkoholna pijača, zlasti iz sadja, grozdja, dobljena navadno z destilacijo po končanem vrenju; um. žgana siena rdečkasto rjav pigment; sam.: stopimo na kozarček žganega žgane pijače, žganja; rad bi spil nekaj žganega
1. mazilo za nego, zaščito kože: uporabljati kremo; natreti obraz, roke s kremo; kreme in dišeča olja / čistilna krema; dnevna, nočna krema; mastna krema ki vsebuje veliko maščobe; krema za sončenje
// sredstvo za čiščenje, loščenje: namazati čevlje s kremo / rabi se samostojno ali s prilastkom: brivska krema; krema za čevlje; krema za zobe
2. gastr. gostejša slaščica iz jajc, smetane, sladkorja z različnimi dodatki: postreči s kremo
♦ gastr. krema nadev za slaščice iz masla, sladkorja in različnih dodatkov; kozm. hranilna krema ki vsebuje veliko za kožo hranilnih snovi; regenerativna krema