Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
árnika árnike samostalnik ženskega spola [árnika]
    1. gorska zdravilna rastlina s širšimi suličastimi listi in rumenimi cvetovi močnega vonja ali del te rastline; primerjaj lat. Arnica montana; SINONIMI: iz botanike navadna arnika
      1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: navadna arnika
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Arnika, it. arnica) iz lat. arnica, nejasnega izvora, morda h gr. *ptarmikḗ ‛rastlina, ki povzroča kihanje’ iz ptarmós ‛kihanje’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
čebélji čebélja čebélje pridevnik [čebélji] in [čəbélji] STALNE ZVEZE: čebelja družina, čebelja gniloba, čebelja paša, čebelji pik, huda gniloba čebelje zalege
ETIMOLOGIJA: ↑čebela
Celotno geslo eSSKJ
gábezov gábezova gábezovo pridevnik [gábezou̯ gábezova gábezovo] ETIMOLOGIJA: ↑gabez
Celotno geslo eSSKJ
ognjìč ognjíča samostalnik moškega spola [ognjìč]
    1. zdravilna rastlina z oranžnimi ali rumenimi cvetovi, suličastimi listi in dlakavim steblom; primerjaj lat. Calendula officinalis; SINONIMI: iz botanike vrtni ognjič
      1.2. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: vrtni ognjič
ETIMOLOGIJA: ↑ogenj
Celotno geslo eSSKJ
ognjíčev ognjíčeva ognjíčevo pridevnik [ognjíčeu̯ ognjíčeva ognjíčevo] ETIMOLOGIJA: ↑ognjič
Celotno geslo eSSKJ
slezénovec slezénovca samostalnik moškega spola [slezénovəc]
    1. rastlina z dlakavimi listi in belimi, rožnatimi ali vijoličastimi zvezdastimi cvetovi na dolgih pecljih ali del te rastline; primerjaj lat. Malva
      1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: gozdni slezenovec
ETIMOLOGIJA: ↑slez
Celotno geslo eSSKJ
tôpol topôla samostalnik moškega spola [tôpol]
    1. visoko listnato drevo z visečimi mačicami, kroglastimi ali rombastimi listi in semeni s kosmi gostih belkastih vlaken; primerjaj lat. Populus
      1.1. les tega drevesa
STALNE ZVEZE: beli topol, črni topol
ETIMOLOGIJA: = cslov. topolь, hrv., srb. topòla, rus. tópolь, češ. topol < pslov. *topolь, morda prevzeto iz neke roman. predloge iz lat. pōpulus ‛topol’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
topôlov topôlova topôlovo pridevnik [topôlou̯ topôlova topôlovo] ETIMOLOGIJA: ↑topol

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
briljantína -e ž (ȋ)
dišeče mazilo za lase: lasje se mu svetijo od briljantine; vonj po briljantini
SSKJ²
celílen -lna -o prid. (ȋ)
ki celi: celilno mazilo
SSKJ²
celíti in céliti -im, in céliti -im nedov. (ī ẹ́; ẹ́ ẹ̄)
nav. 3. os. delati kaj celo, navadno rane: mazilo celi rane; rana se nerada celi; brezoseb. ranjencu se lepo celi
● čas celi srčne rane
SSKJ²
dišávar -ja m (ȃ)
kdor pripravlja in prodaja dišave: mazilo je kupil pri dišavarju v mestu
SSKJ²
drogíst -a m (ȋ)
star. drogerist: pojdi k drogistu po mazilo za lase
SSKJ²
hladílen -lna -o prid. (ȋ)
ki je za hlajenje:
a) hladilna naprava; hladilna voda pri avtomobilskem motorju; hladilno sredstvo / hladilni pult, vagon; hladilna omara hladilnik, velik kot omara / v pivovarni so izpopolnili hladilni sistem / hladilni učinek; podjetje za toplotne in hladilne izolacije; hladilna tehnika
b) hladilna pijača; hladilno mazilo / vznes. hladilni mir je objel vse prisotne
♦ strojn. hladilni stolp stolp, v katerem pada segreta voda kot dež in se tako ohlaja; hladilna kača kačasto zavita cev, po kateri se pretaka hladilna tekočina; hladilna rebra rebra, ki povečujejo površino razgretega telesa in s tem pospešujejo njegovo hlajenje
SSKJ²
hladíti -ím nedov. (ī í)
1. oddajati, dajati hlad: led hladi / ventilator dobro hladi
// preh. povzročati občutek hlada: veter hladi vročo glavo; hladiti si obraz s pahljačo / mazilo hladi pekočo rano / brezoseb. po nogah me hladi
2. preh. delati kaj hladno, mrzlo: hladiti plin v komori; hladiti vino
3. ekspr. pomirjati, zmanjševati: razum hladi besnečo strast; hladiti si jezo z delom
    hladíti se 
    izgubljati toploto: motor se že hladi / izletniki se hladijo v senci
    ●     na mizi se hladi kosilo je že dolgo na mizi
    hladèč -éča -e:
    hladeča voda
    hlajèn -êna -o:
    hlajen prostor
SSKJ²
ihtiólen -lna -o (ọ̑)
pridevnik od ihtiol: ihtiolno mazilo
SSKJ²
ihtiólov -a -o (ọ̑)
pridevnik od ihtiol: ihtiolovo mazilo
SSKJ²
káfra -e ž (ȃ)
zelo dišeča, hlapljiva, mastna kristalna snov: mazilo iz kafre; vonj po kafri; izginiti kot kafra / pog. mazati se s kafro kafrnim oljem
SSKJ²
káfrn -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kafro ali kafrovec: kafrno mazilo / zaboj iz kafrnega lesa / kafrno drevo
♦ farm. kafrno olje oljna raztopina kafre
SSKJ²
kinínov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na kinin: kininova skorja / kininov prašek; kininovo mazilo
Število zadetkov: 144