med m, F28, acoetum, mèd, ẛgul zhiſt mèd; euphorbia, vel euphorbium, mazhkin mèd, ali ſmola eniga neṡnaniga dreveſſa; hydromeli, s'medú mediza; mel, mellis, med; mellifer, kar mèd pernaſha; mellificare, mèd brati, délati, ṡnaſhati; mulseus, -a, -um, ſladák kakor mèd; promulsio, -dis, mediza, ali enu pytjè s'medom narijenu; resina, -ae, ſmola, pilpoh, mazhkin mèd, vſe tú kar ſe zidy. Gen:32
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: med m, oricalchum, ermene med [Verant.71: Oricalchum, Kupffer, Meßin, Xuto-mido]
Zadetki iskanja
Vorenc
Vorenc
čist prid., F36, acoetum, mèd, ṡgul zhiſt mèd; castus, -a, -um, zhiſt, poſhten, brumen; clarisonus, dobre zhiſte ſhtime, glaſſa; defaecatus, -a, -um, zhiſt; incontaminatus, -a, -um, neoṡkrunîen, zhiſt, neomadeṡhen; insigniter, insignitè, prou dobru ṡaṡnamován, naſmirnu zhiſtu, jaſnu; intemerandus, -a, -um, zhiſt, neomadeṡhin, neoṡkrunîen; inturbidus, -a, -um, nekalán, zhiſt, neṡmeiſhan; limpidus, -a, -um, zhiſt kakòr ſtudeniz, biſter; mare quietum, tú tihu zhiſtu morjè; merax, purus, zhiſt. Deut:32; merobibus, -a, -um, kateri zhiſtu vinu pres vodé pye; multitia, -orum, zhiſtu platnu, tanki, mehki gvanti; mundus, -a, -um, ſnaṡhen, zhiſt; nitidus, -a, -um, zhiſt, ſvitál, leip, ſnaṡhen; obrizum, -zi, zhiſtu ṡlatú; perspicienta, -ae, zhiſtu inu popolnoma ſposnanîe, biſtra raṡumnoſt; syncerus, -a, -um, zhiſt, ceil, riſnizhin; virgineus adolescens, en zhiſt mladènizh
Vorenc
mačkin prid., F12, anabasis, mazhkin rèp, ali preſliza, trava ostra, ẛa zinaſto poſſodo ribati; caesius, -a, -um, tudi kateri mazhkine ozhy ima; calamintha, -ae, enu ẛeliṡzhe glih dobri miſli, mazhkina ẛeel, tudi meta, katera v'ẛhiti raſte; euphorbia, vel euphorbium, mazhkin mèd, ali ſmola eniga neṡnaniga driveſſa; glaucus, -a, -um, vodene farbe, ſiv, mazhkinih ozhy; hippuris, -ris, mazhkin rèp, preſſelza ṡeliṡzhe ẛa pomivanîe; levcatus, -us, mazhkinu maukanîe; nepeta, -ae, mazhkina seel [str. 142b ]; nerpeta, mazhkina mèta, ali ṡèl [str. 141a ]; resina, -ae, ſmola, pilpoh, mazhkin mèd, vſe tú kar ſe zidy. Gen:32; resinaceus, -a, -um, ſmoli, ali mazhkinimu medú glih; saliuncula, -ae, Marie Magdalene ṡeliṡzhe, ṡa lúg ṡèliṡzhe, mazhkine loterze
Vorenc
zgolj prisl., F9, acoetum, mèd, ẛgul zhiſt mèd; legio, -onis, ena voiṡka ṡgúl junakou h'ṡhtritanîu, ena mozhna mnoṡhiza, iṡbranih ṡholnerjou; merus, -a, -um, ṡgul ſam, ceil, neṡméſhan; persolus, -a, -um, ṡgul ſam; pulpa, -ae, ṡgúl meſſú pres koſty; purus, ṡgúl, zhiſt, ſnaṡhen; submerus, -a, -um, ṡgul vinu, vinu ṡméſhanu, kir je malu vode v'meiṡ; tabes, -bis, gniloſt, jetika, ſahnota na ṡhivotu, ṡgul gnui; testaceus mons, en hrib v'Rimi ṡgul is zhripyn
Vorenc
brati2 nedov., F4, legulus, -li, eden, kateri v'vinogradi groṡdie bere, ali terga; mellificare, mèd brati, délati, ṡnaſhati; olivare, olike targati ali brati; vindemiare, groṡdje tergati, ali brati; prim. bran2
Vorenc
cediti se nedov., F6, ammoniacum, enu drevú, s'kateriga gummi ſe zidy; lentiscus, -ci, enu drivú, is kateriga ſe zidy gumma, ali ſmola maſtix imenovana; manare, ṡvèrati, kapati, ſliṡeiti, ſe ziditi; resina, -ae, ſmola, pilpoh, mazhkin mèd, vſe tú kar ſe zidy. Gen:32; resinosus, -a, -um, ſmolèn, poln ſmolè, s'kateriga ſmola ſe zidy; terebinthus, terpentinovu drivú, s'kateriga ſe tajſta [smola] zidy. 1.Reg:17.v.2; prim. cedeoč
Vorenc
čebela ž, F18, apes, apicula, zhibela, zhibeliza; bombilare, brenzhati kakòr zhibele; bombilatio, zhibèl brenzhanîe; bombus apium, brenzhanîe teh zhibèl, kebrou; bugones, volouski ſerſheni, ali zhibele, katere s'eniga leiniga volla ẛraſtejo; cerinthe, enu ṡeliṡzhe, kateru zhibele lubio; C. est raro in uſu, nam loco C. ponitur Z. vel K. ut Zaguvanje, zhebella; examen apum, en roi zhibèl; fucus, divja neprava zhibela; meliton, -onis, zhibelniák, utta ṡa zhibele, kir ſe zhibele hranio; mellarium, melligophilium, meiſtu, kir ſe zhibèle poſtavlajo; melligo, -nis, tá roṡhni ṡhonfft, is kateriga zhibele mèd ſeſſajo; propolis, -lis, v'zhibelnem panîu, tá voṡzhena okrogla vratiza, od zhibel nariena; spiculum, tudi ṡhelu per zhibellah; uva, uvae, groṡd, groṡdje, jeṡizhik, ena gruzha zhibèl; uva apum, ena gruzha zhibèl; Z. Ordinarie loco C. in hoc Idiomate ponitur: ut zegu, zhebella
Vorenc
dušica2 ž, F4, bithymum, en mèd s'dvoih roſh ſturjen, s'béle inu zhirne materine duſhize; halus, -li, enu seliṡzhe s'perjam dobri miſli podobnu, s'zveitjam pak materini duſhizi, laṡhki ali vertni; serpyllum, -li, materna duſhiza; thymum, -mi, vel thymus, -mi, times, laṡhka materna duſhiza, dobra per kaṡhtrunovi prati, ſhetraika
Vorenc
dvoj štev., F11, bicolor, dvuje farbe; biforis, dvuja vrata ali davri; biformatus, biformis, dvuje ſhtalti, dvujiga furma, ali podobe; bigeneris, dvoiga rodá; bilinguis, dvoiga jeṡika, kir ṡna dvá jeṡika govoriti, laṡhnik; bithymum, en mèd s'dvoih roſh ſturjen; clema, -tis, -dis, ṡeliṡzhe dvuje ſorte, ſlàk, inu ṡhyngerz; duo, duae, duo, dvá, dvei, dvuja; geminus, -a, -um, dvuji, v'dvei gubei; hermophroditus, dvoÿga spola
Vorenc
jabolko1 s, F22, acacia, -ae, voda s'jabolk ſprèſhana; colibia, vilia munuſcula, maihini dary, kakòr vſa ṡhlaht ſorta jabulk, hruſhik, pogazhe, etc:; granatum, -ti, enu margaranovu jabolku; mala claudiana, jabulka ardezha kakòr ogyn; mala frixa, pohana jabulka; mala rubeliana, ardezhkaſta jabulka; malum, -li, jabolku; melapium, -py, ena ſorta jabolk; melimelum, -li, ena ſorta ſladkih jabolk, kakòr mèd, paradiṡhizhi; mollusca, -ae, ene breiṡque jabolku, en orih s'eno tanko lupino; poma acidula, kiſſila jabulka, liſnika; poma caduca, jabulka, katera ſama doli padajo; poma decusnana, velika jabulka; poma fugatia, jabulka, katera hitru gnyejo; poma praecocia, per zaiti ṡreila jabulka; poma seratina, poṡna ṡreila jabulka; pomum convalium, ſad, ali jabolka is dolyn; punicus, -a, -um, ardezhi, ut punica poma, margarane jabolka; stipare malis, s'jabulki ſe ohladiti; tragemata, Confect, kateri ſe po jeidi na miṡo ſtavi, kakòr hruṡhke, ſyr, jabolka, pogazhe, inu druge rizhy; unedo, na terni jabulka; vinum pomarium, is jabolk vinu
Vorenc
materin prid., F15, avunculus, vujiz, materin brát [str. 35b ]; avunculus, vujiz, materin brát [str. 236b ]; avus, dide, ozhetou, ali materin ozha [str. 30b ]; avus, dide, ozhetou, ali materin ozha [str. 236a ]; bithymum, en mèd s'dvoih roſh ſturjen, s'béle inu zhirne materine duſhize; halus, -li, enu ṡeliṡzhe s'perjam dobri miſli podobnu, s'zveitjam pak materini duſhizi, laṡhki ali vertni; hymen, tá peizhiza, v'kateri je otrok v'materinim telleſi ṡavyt; in gremio matris, na materim krili; linia materna, verſta materine shlahte, ali rodá; materna linea, materina ṡhlahta; matertera, teta, materina ſeſtra [str. 133a ]; matertera, teta, materina sestra [str. 237a ]; secundae, -arum, vel secundina, -arum, ſraizhiza, ali loṡha, v'kateri tú déta v'materinim telleſſi leṡhy; sinus, -us, narozhai, materinu krilu, nédarje; uter, -ris, vel uterus, -ri, materinu tellú, ali trébuh, ali materniza
Vorenc
neznan prid., F31, caſsia, vel casia, ena neṡnana arznia, kakòr en mèd, v'enih ẛhkorjah; combretum, enu neẛnanu ẛeliṡzhe; distichum, ena neṡnana ſorta jezhmèna; externus, -a, -um, vunainî, neṡnan, ptuji; extrarius canis, en neṡnan pes; ignotus, -a, -um, neṡnan, nepoṡnan; incognitus, -a, -um, neṡnan, nepoṡnán; lanaria, -ae, neṡnanu bodezhe ṡeliṡzhe, s'katerim ſo volno ſpirali; morbus caecus, ena ṡkrivna neṡnana boleṡan; sarmatica nomina, neṡnana imena
Vorenc
Vorenc
pilpoh m, F4, bitumen, -nis, pilpoh, en judovski lym, ali kraida, kadar ſe vuṡhge, takú ne vgaſne; piſsaphaltus, tá tekozhi pilpoh, Judovṡky lym; resina, -ae, ſmola, pilpoh, mazhkin mèd, vſe tú kar ſe zidy. Gen:32; resinatus, -a, -um, s'ſmoló, ali s'pilpoham namaṡan
Vorenc
prinašati nedov., F6, aggregare, v'kúp ſpravlati, noſſiti, pernaſhati; ignifer, kateri ogîn noſſi, ali pernaſha; lentisciferus, -a, -um, kar maſtix pernaſha; luciferus, -ri, kateri ſveiti, lúzh noſſi, ali pernaſha; mellifer, kar mèd pernaſha; portare, noſſiti, neſti, pernaſhati
Vorenc
rožen1 prid., F11, apices, ſhpize na roshnih lupinizah; conserva rosarum, roṡhen zuker; crenae, ſhpizhize na roṡhnih platelzih; crola plectilis, en maihen roṡhni kranzelz; laciniae, na roṡhnih platelzih ṡhpizhize; melligo, -nis, tá roṡhni ṡhonfft, is kateriga zhibele mèd ſeſſajo; nervi rosarum, ṡhilize na roṡhnih platelzih; rosaceus, roṡhni; roseus, -a, -um, roṡhnaſt, roṡhne farbe; rosetum, -ti, roṡhnu meiſtu, kir roṡhe rade raſteo; verticillum, -li, vel verticillus, -li, en ſhirok, okrogli roṡhni popik; prim. rožnivrt
Vorenc
sesati nedov., F6, colostratus, -ti, kateri je takeſhnu mléku ſeſſal; ephialtes, kateriga Mora ſeſá, de tarpy veliko teṡhavo, kakòr de bi ga tlazhil; incubus, kadar eniga mora ſeſſa, verhu lèṡhezhi; lactare, ſeſſati, zuṡati; melligo, -nis, ta roṡhni ṡhonfft, is kateriga zhibele mèd ſeſſajo; sugere, ſeſati, ṡiṡati
Vorenc
sladak prid., F28, algluces, ẛladka vina; blanditia, milovanîe, ſladke beſſéde, ẛmaihlanîe, galufanîe; cinamomum, ẛlatka ṡkorja, cimet; come, -mes, ena ẛimṡka ſalata, vrédnik ẛeliṡzhe, koren je ſladák; dulcescere, ſladkú perhajati; dulcis, ſladák, oſlaſſen, oſlaſsen; dulcorare, ſladku, ali oſlaſnu narediti, ali délati; edulcare, ſlatku ſturiti, oſlaſnu ſturiti; foeniculum, ſlatki janeṡh; jucundus, -a, -um, veſſèl, ſladàk, lubeṡniu, luṡhtin; melodus, ſladák; mulseus, -a, -um, ſladák kakòr mèd; mulsum, -si, ſladku pytje, mediza; mulsus, -a, -um, ſladák; nectar, -ris, enu ſladku pytje; praedulcis, -ce, ſylnu ſladák, cilú lubeṡniu; suavis, -ve, ṡladák, lubeṡniu
- slajši , pulpamentum, -ti, en dober koṡ tega ſlaiſhiga meſſá
Vorenc
smola ž, F21, euphorbia, vel euphorbium, mazhkin mèd, ali ſmola eniga neṡnaniga dreveſſa; galbanus, -ni, ena ſorta neṡnane ſmolè ṡa arznio; gummi, guma, ſmola na drevji; hadrobolum, -li, ena ſorta Gumme, ali ſmolè; mastiche, -ches, maſtix, ſmola; pix, -cis, ſmola; resinosus, -a, -um, ſmolèn, poln ſmolè, s'kateriga ſmola ſe zidy; zopiſsa, ſmola doli od morṡkih ladji ſpraṡkana, inu s'vuṡkam ṡmeiſhana
Vorenc
škorja ž, F11, caſsia, vel casia, ena neṡnana arznia, kakòr en mèd, v'enih ẛhkorjah; cortex, ṡhkorja, lubje; crusta, ṡhkorja, fraih; crusta, -ae, ex ulcere, vel vulnere, hraſta, ṡhkorja; decorticare, drevje lupiti, béliti, ẛhkorjo doli dréti, olupiti; malicornium, -ÿ, ṡhkorja, ali lupina ene margarine; philyra, -ae, tá ṡnoternîa leipa ṡhkorja, ali koṡha od lipoviga driveſſa, na katero ſo ty nékadanî ludè piſſali; stacten, vel stacte, -es, is ſladke ṡhkorje volie, is myrre ṡpreſhana voda, kapilze myrre. Exod:30.v.34; suber, -ris, lubje, ali goba ṡa potonfelne, hraſtova ṡhkorja, je enu drevze s'debelo ṡhkorjo, kateru ṡhelod noſſi; na taki ṡhkorji ſe vuzhè plavati
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 22
Dostopnost