Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
med -u m med: beſſede ſò bile ſlatke kakor med im. ed., inu mozhne kakor ſtrele ǀ Mleku, inu med im. ed. je po taiſti teklu ǀ Ta je taisti Ionatau Mèd im. ed., kateriga kadar bi bily ſmèli ti ſholnery jejsti ǀ zhebelle nanjegovih uſtah ſo bile en pan medu rod. ed. ſturile ǀ kakor pod unem piſſelzam medù rod. ed., kateriga je bil Ionatha poshrejl ǀ paik kar lishe v' ſtrup ſe preoberne, kar pak zhibela lishe ſe v med tož. ed. preoberne ǀ ta roſha dà mèd tož. ed. zhebellam, strup pak paykam
Svetokriški
sladak -dka prid. 1. sladek: kadar ta grosd je mehak, inu ſladak im. ed. m ǀ Lepa, inu slatka im. ed. ž je tuoja shtima ǀ Zhudna je bila Manna, sakaj tem pravizhnim je bila nuzna, inu ſlatka im. ed. ž, tem greshnim pak grenka, inu shkodliua ǀ vinogradi ſo polni slatkiga rod. ed. s grosdia ǀ bo dober, inu ſladak tož. ed. m ſad perneſla ǀ Danaſs ta shlahtna terta v' tem vinogradi Engaddi imenovanem, je ta slatki tož. ed. m dol. grosd pernesla ǀ Jeſt ſim zhakal de bi tu slatku tož. ed. s grosdie perneſſil ǀ koku imaio perſtavit, inu perloshit Kiſſilu s' tem slatkem or. ed. s ǀ de bi slatke im. mn. ž bile kakor med, inu zukar ǀ vſaj de bi bile zukrene, sakaj k'tem slatkim daj. mn. rezhem ſo silnu nagneni 2. okusen: Kadar ta slatki im. ed. m dol. kruh s'Nebeſs ym je doli padal ǀ misly bo tudi dobru vinu noter, dokler je taku lepa maiolika, pokuſi eno kaplo, vidi de je slatku im. ed. s ǀ samerka v' kakorshno shkodo taiſti glaſſiki slatkiga rod. ed. s vina ſo njo perpravili ǀ de bi Bachus vſaku lejtu kje dol en ſod ſlatkiga rod. ed. s vina perpelal ǀ ta tardi glaſh Chryſtal bò veno slatko tož. ed. ž, inu nuzno shpisho ſe preobernil ǀ kir je tu ſlatku tož. ed. s mleku ſeſal ǀ Oh koku dobre, inu ſlatke im. mn. ž ſo lete shpishe ǀ pred ſobo vidi miſo polno slatkijh rod. mn. shpijsh ǀ vij raijshi hozhete dellat, koppat, inu orat, kakor pak te dobre, inu slatke tož. mn. ž shpishe vſhiuat ǀ Dobre shpishe, inu slatke tož. mn. ž/s vina ſo sanizhuvali 3. prijeten, prijazen: sladak im. ed. m, inu vſmilen je tem kateri njega lubio ǀ sakaj Moj slatki im. ed. m dol. Jesus ti ſe taku mozhnu plakash ǀ Moj ſlatki im. ed. m dol. zartani Ieſus ǀ sdaj je ratala veſsela, inu ſlatka im. ed. ž ǀ Kaj dobriga, inu nuzniga v'ſebi ſapopade tu slatku im. ed. s Imè Ieſus ǀ En Orpheus, kateri s' zitro ſvojga slatkiga rod. ed. s govorjena ǀ dokler nebom Tu Svetu Slatku tož. ed. s Reishnu Telu prejel ǀ pò tyſtem slatkem or. ed. m piſſilzam tiga prepovedaniga lushta stoy skrita vaſha vezhna ſmert ǀ s'tem slatkem or. ed. s olam gnade Boshje bo toje rane osdravil ǀ lushti toga meſſa, kateri od sunej se vidio veſſili, inu slatki im. mn. m ǀ Oh koku slatke im. mn. ž ſo tvoie beſſede ǀ ſlatke im. mn. ž nam naprej prideio vſe grenkusti sa Boshjo volo ǀ sazhne natakat glashike slatkih rod. mn. beſſedij ǀ zhe pravo andoht pruti temu ſlatkimu daj. ed. s, inu nerſuèteshimu Imenu bosh imel ǀ David de bi naſs potroshtal govorij te slatke tož. mn. ž beſsede ǀ Morebiti ſe troshtash taisto uro vſe skusi s'pravo andohtio v'uſtih imèti te ſlatke tož. mn./dv. ž/s imena Iesus, Maria ǀ s' ſmeiham, s' slatkimi or. mn. beſſedami 4. sladek, tj. ki ne vsebuje soli: morska uoda je bila slatka im. ed. ž ratala primer.> njemu ſe sdj lahkeishi inu slatkejshi im. ed. m ta ſtrupeni, greh ǀ ali vener veliku slatkeshi im. ed. s je S. Rus. T. ǀ Oh koku slatke ſo tvoie beſſede, slatkeishi im. mn. ž ſo mojm vſtam, inu garlu kakor med → skorja, → voda
Svetokriški
čebela -e ž čebela: vſakatera zhebela im. ed. ima ſvoje opravilu ǀ kar pak zhibela im. ed. lishe ſe v med preoberne ǀ natura te zhibele rod. ed. je medena ǀ Kazhi je dall ſtrup … zhebelli daj. ed., sershenù, oſſi je dall shella ǀ Zhebelle im. mn. imaio ſvoja Krajla ǀ kadar je v' ſibeli leshal, zhebelle im. mn. nanjegovih uſtah ſo bile en pan medu ſturile ǀ zhibele im. mn. ſo peile v' taiſtem pani ǀ vy imate ſturiti, kakor ſturi Krajl teh zhebel rod. mn. ǀ od zhebell rod. mn. je prishal k' tizam ǀ roſha dà mèd zhebellam daj. mn. ǀ zhebelle tož. mn. resdrashi ǀ tedaj tudi hudizh je ſtuaril zhebelle tož. mn., ſakaj ſò maihinu vezhi kakor muhe ǀ ena gvishna shena nei obene ſrezhe s' zhibelami or. mn. imela
Svetokriški
meden -a prid. meden, tj. nanašajoč se na med: natura te zhibele je medena im. ed. ž, vſe v' med preoberne (V, 350) ǀ veni skledi ſo bile zukrene iabauka, v'drugi zukrene grushke, tryeti zukrene mandelne, v'zheterti zukrene zheshne, v'peti zukrene fige, v'sheſti ta slatki marzapan, s' eno beſſedo je vſe bilu zukrenu, inu medenu im. ed. s (V, 80)
Svetokriški
mej predl. I. z daj. med: obedn nej slap, ali bolan ratal mei taiſtimu folku II. s tož. med: Ie padel mej RasbojniKe ǀ skozhi mei taiſte, katiri zhes njega ſo ſe bily resjeſili III. z or. med: Ta prava lubesan je tiga meſsa, kakushna je mej Mosham, inu sheno ǀ de en hrup mej ludmij nevſtane ǀ meni da vpaine de ſim edn mei temi isvolenimi Vezljivost z daj. se pojavi samo v navedenem zgledu in verjetno ne izvira iz živega govora; → vmej.
Svetokriški
olje -a s olje: s' tiga ner zhiſtiſſiga ſtudeniza ſvera tu sdravu ojle im. ed., inu mleku ǀ s'studenizu olje im. ed., inu med je sveralu ǀ olje im. ed. oſdravi sphishe ſabeli, zhloveka naſiti ǀ lampa vgasne, kadar volje im. ed. ſe neperklada, de ſi glih nezh drugiga v'lampo nepade ǀ v' taiſtem kamenu, is kateriga je vojle im. ed. ſveralu ǀ je imela moke, inu ojla rod. ed. obilnu ǀ nej ſo oila rod. ed. v' lampah imele ǀ kateram je bilu olia rod. ed. premankalu ǀ katerim je bilu premankalu olja rod. ed. ǀ pergliha enimu lepù dishezhimu olju daj. ed. ǀ ſvetu ojle tož. ed. prejme ǀ ſe spovej, obhaia, jnu S. olie tož. ed. preimè ǀ pravi Kakor vodo, nikar Kakor ole tož. ed., ali med, ali vinu ǀ kadar ſmò sanikarni de volje tož. ed. neperkladamo, de k'bakli kaj neperkladamo ǀ te vboge ludij je pustil v'enem shelesnom gorezhim volu mest. ed. shgati ǀ s' ſvetem ojlam or. ed. ǀ gnoina bula nej sashita, ni obesana, ni s' oljem or. ed. omezhena ǀ s'tem slatkem olam or. ed. gnade Boshje bo toje rane osdravil ǀ ſo bilij Bogu offrani, poſvezheni, inu pomosani s'S. oljom or. ed. ǀ Ti nej ſi mojo glavo s'ojlem or. ed. masal ← rom. < lat. oleum ← gr. ἔλαιον ‛olje’
Svetokriški
cediti se -i se nedov. cediti se: sline mu ſe sazhneo ziditi nedol. ǀ de moshgane is'glave, inu is kostij mousik ſe ym zjdy 3. ed. ǀ she mleku ſe ym is uſt zidj 3. ed. ǀ ſe je zidil del. ed. m méd te prave andohti ǀ mèd ſe je is taiſte cidil del. ed. m ǀ njemu ſe ſò sline zidile del. mn. m
Svetokriški
Jezus -a m osebno lastno ime Jezus: Jesus im. ed. je gartroshe tergal, kranzelne pletel ǀ je enkrat Ieſus im. ed. S. Catharini Senenski dial ǀ Christus Iesus im. ed. ſe S. Gertrudi perkashe ǀ JESVS im. ed. pak oſtru k' njemu je djal ǀ obena druga rejzh y nej naprej prishla, ampak Chriſtus Jeſus im. ed. ǀ Ieſes. im. ed. Kir samerkaite de tu ſvetu Ime imà pet buchſtobou ǀ ſte molili, zhaſtili, inu hualili Svetu Reshnu TELV Odreshenika nashiga Chriſtuſa Jesusa rod. ed. ǀ lozhen biti od teh lubih Svetnikou, od Marie Divize, od Christuſa Ieſuſa rod. ed. ǀ martra inu ſmert Chriſtuſa Jeſuſa rod. ed. ſe ſpomina per S. Mashi ǀ kadar je kry vidil je ſpolnil na ta kryvavi put Chriſtuſa Jesuſa rod. ed. ǀ De Mashniki ſò Nameſtniki Synu Boshjga Chriſtuſa JESVSA rod. ed. obeden nima zviblat ǀ je bil lete Boshje Pashete na meſtu Chriſtusa Jeſusa rod. ed. vumoril ǀ koku ſe je godilu Synu Boshimu Chriſtuſu Jesusu daj. ed. ǀ ſo bily perpelali eniga mutiza k' Nashimo Odresheniku Chriſtuſu JESUSU daj. ed. ǀ s' dellam je mogal ſashlushiti ſhivejne ſebi, Jeſuſu daj. ed., inu Marij Divizi ǀ Je en Capitan k'Jeſuſu daj. ed. ſtopil ǀ tezhe k'Iesuſu daj. ed., inu ga proſsi sa leto gnado ǀ karsheniki ſo taku nehvaleshni Chriſtuſu JESUſU daj. ed. ǀ Nashimu zartanimu JESVSV daj. ed. uſe drugazhi ſe je sgodilu ǀ ſo ieſuſu daj. ed. kadillu offrali ǀ de bi ti tuoje krajlevſtvu ſapuſtila, inu v' Ieruſalem prishla Ieſuſu daj. ed. offruvati ǀ Vy yſzhete Jesusa tož. ed. Nazarenskiga tiga krishaniga ǀ Spomnite na Chriſtusa JESUSA tož. ed. ǀ na drugu nej miſlil dokler je shivil kakor na ſvoiga lubiga Ieſuſa tož. ed. ǀ Jeſuſa tož. ed. shalio ǀ Goſpud pomeni nashiga Goſpuda Chriſtuſha Jesuſa tož. ed. ǀ Chriſtuſa JESUSA tož. ed. ſo pregainali ǀ ta dua Turna pomenio JESVSA tož. ed., inu MARIO ǀ ſe najdem per Chriſtuſu Jesusu mest. ed. ǀ prebivio v' Chriſtuſu Jeſuſu mest. ed. ǀ O dusha moja! imi ti vſaj poterplejne s' JESVSAM or. ed. ǀ sa ſvojm sheninom Iacobom Chriſtusham Iesuſam or. ed. Jézus Krístus, lat. V Iesus Christus, gr. Ἰησοῦς Χριστός (med 7 in 2 pr. Kr.–med 29 in 33 po Kr.)
Svetokriški
Nikolaus m osebno lastno ime Nikolaj: s. Nicolaus im. ed. on je bil en pravi karshenik ǀ taku pishe Nicolaus im. ed. leont ǀ Pishe Nicolaus im. ed. Leonicenus ǀ Nicolaus im. ed. de Lijra odgovorj ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus. Nicolaus im. ed. Lyranus 1. Sv. Nikoláj iz Míre (med 280 in 286–med 345 in 351) 2. → Leonicenus 3. → Liranus
Svetokriški
panj -a m panj: ner poprei on is paina rod. ed. sleti, ter yszhe per roshizah med ǀ en takorshen duor ſe more perglihat enimu zhebelskimu pannu daj. ed. ǀ zhebelle nanjegovih uſtah ſo bile en pan tož. ed. medu ſturile ǀ prezej gre en zhebelski pann tož. ed. yskati ǀ zhibele ſo peile v' taiſtem pani mest. ed. ǀ cilu zhebele v' ſvoim painu mest. ed. nemorio terpeti dua Krajla
Svetokriški
rožica -e ž rožica, cvetlica: Je bil Lilia tiga ſvejtà, inu ta ner lepshi roshiza im. ed. ǀ velikn minie bò mogla ta lepu deshezha roſſiza im. ed. Nebeſhka Chriſtus Ieſus v'tvojm ſmerdezhem ſerzu prebivat ǀ nej roshize rod. ed. taku frishne, inu piſſane, de bi ſuha, inu uviela neratala ǀ pojdi k'njemu, inu neſimu eno roshizo tož. ed. ǀ nam bo perneſla vno shlahtno roſſizo tož. ed., na kateri S. Duh po pozhival ǀ de ſi glih je bila huda sima vender roshize im. mn. ſo zvetele ǀ Kaj je pomenil tisti lepi pungrad poun lepih roshiz rod. mn. ǀ je imel … en Kranzel s'lepih roſſiz rod. mn. spletem ǀ nam perneſse selishe, roshize tož. mn., driveſsa, inu ſad ǀ de bi Flora v'paku k'vam prishla, inu lepu deſhezhe roſhize tož. mn. perneſla ǀ po potih lepu dishezhe seheliszhe, inu piſſane roſſizhe tož. mn. ſe vidio pottroſene ǀ meni ſe sdy, de na roſhizah mest. mn. leſhim ǀ yszhe per roshizah mest. mn. med ǀ s'temi piſſanimi roſhizami or. mn., inu s'selenem sheliszom ǀ s' roſhizamy or. mn. pokrit → roža
Svetokriški
studenec -nca m studenec: en novi ſtudeniz im. ed. bliſi te Betlehemske ſhtalize je bil ſazhel sverat ǀ ſtudenz im. ed. sazhne vun ſverat ǀ Studeniz im. ed. pak nihkdar smijram nestoy ǀ Kakor en studenez im. ed. is Kateriga svera dobruta ǀ s' tiga ner zhiſtiſſiga ſtudeniza rod. ed. ſvera tu sdravu ojle ǀ Studeniza rod. ed. is Kateriga svera ta greh, s'taistiga tudi svera ta shtrajfinga ǀ ſraven tiga frishniga ſtudenza rod. ed. gnade Boshje ǀ to S: zhednost je perglihal enimu ſtudenizu daj. ed. ǀ tezhe k'timu frishnimu Studenizu daj. ed. ǀ tiga je bil k' enimu ſtudenzu daj. ed. pelal, de ſe je bil oshivil ǀ shelj v' nebeſſa, kakor en mozhnu shein zhlovek k' ſtedenizu daj. ed. ǀ tezi k'ſtudenzu daj. ed. te ſapuvidi ǀ pokasal ta frishni ſtudeniz tož. ed. tej sapusheni Agar ǀ Ta Kateri greshi Boga, inu ta pravi ſtudenz tož. ed. sguby ǀ per ſtudenizu mest. ed. te S. pakure ǀ Operij tuojo umadeshno dusho v' tem S. Studenzu mest. ed. te ſpuvidi ǀ Nejli drugi ſe zhudio nad tem ſtudenizu mest./or. ed. ǀ kakor en ſkerbni inu Dobrutliu Ozha je hotel s'taiſtem ſtudenizam or. ed. oskerbeti Paſsterje ǀ ſolſe ſo njemu tekle is ozheſſ kakor de bi bila dua ſtudeniza im. dv. ǀ try ſtudenizi im. mn. ſo bily sazheli s' noviga ſverat ǀ ty drugi Jogry ſo bily ſtudenzi im. mn. ǀ Vſi studenzi im. mn., inu potoki krijvavi ratajo ǀ morie, v'Kateru vſi studenici im. mn., inu potoKi tezheo ǀ Studenizi im. mn., inu potoki, kateri supet v'morje h'snaminu njeh hualeshnosti ſe verneio ǀ kir nej bilu ſtudenizu rod. mn., inu potoku ǀ voda teh ſtudenizou rod. mn. nej slana ǀ vſe vode teh ſtudenzou rod. mn., inu shternih ǀ s'studenizu rod. mn. olje, inu med je sveralu ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna mejſta vode poſtavil, inu morje, ſtudenize tož. mn., potoke ǀ te frishne studenze tož. mn. je v'krij preobernila ǀ ſe rad paſſe per ſtudenizah mest. mn. ǀ Vudari po ſtudenizoh mest. mn.
Svetokriški
teči -čem nedov. 1. teči, tj. premikati se v teku: Kadar ſe ſaina, de vidi Saiza tezhi nedol. ǀ ludje ſó bily perſileni od pridige tezh nedol. ogin pogaſſiti ǀ pade ena shivina veno jamo, ti tezhesh 2. ed. taiſti vun pomagat ǀ Oh sonze, sakaj hitrei netezhesh +2. ed. ǀ ta shena hitru tezhe 3. ed. k'Iesuſu ǀ Poſtojna netezhe +3. ed., ampak kakor ſtrela letj ǀ s' shkodo vashiga shivota, inu blaga kiekaj tezhete 2. mn. ǀ kadar rajsha cillu ti ſlepi sa nijm tekò 3. mn. ǀ kadar v' nevarnoſti ſe najdeo, teko 3. mn. pod ſkalo nyh leben ohranit ǀ hlapzi tezheo 3. mn. vrata operat ǀ po potu tuojh S. Sapuvidi netezheio +3. mn. ǀ tezi vel. 2. ed. k'ſtudenzu te ſapuvidi ǀ tezite vel. 2. mn. k' njemu, kir vaſſ iszhe ǀ prezej sdaj bi k' njemu tekal del. ed. m, bi ga objel, inu myr ſtoril ǀ Paſs pak kateri je ſvojm Gospudam tekil del. ed. m ǀ gdu bi bil v'mesti de bi ne tekel del. ed. m njega gledat ǀ je tekla del. ed. ž ſe skriti pod en figavu dreu ǀ Cellu mejstu je teklu del. ed. s njegovo truplu gledat ǀ Leta dua s' veſſeljam ſta tekla del. dv. m povedat ǀ ona dua bodo sa kruham tekla del. dv. m ǀ ubushjzi ſo vezhkrat sa njim tekli del. mn. m ǀ ſo egypterske shene, inu dekilze na gaſſo, inu na oknu tekle del. mn. ž njega gledat 2. teči, tj. premikati se (o tekočini): sazhne voda v' zholn tezhi nedol. ǀ kakor voda, katera tezhe 3. ed. po semli ǀ Potoki ad nature imaio de na ſdul pruti morij tekò 3. mn. ǀ tuoje vjokane ozhij, is Katereh grenke Solſe teko 3. mn. ǀ enu morie, v'Kateru vſi studenici, inu potoKi tezheo 3. mn. ǀ ta ſtudeniz je njemu v' garlu tekal del. ed. m ǀ je veſſelu, frishnu, bres palze teku del. ed. m ǀ s'skale Israelitarjam je voda tekla del. ed. ž ǀ de bi pozhaſſi voda noter netekla +del. ed. ž ǀ Mleku, inu med je po taiſti teklu del. ed. s ǀ ſolſe nuzh, inu dan is ozhij ym bodò tekle del. mn. ž 3. biti v obtoku: kamenitvi, inu leſſeni danary ſo tekli 3. mn.
Svetokriški
uho ušesa s uho: skuſi enu uhu tož. ed. noter skuſi tu drugu vun ǀ hitru ſdere ſvojo ſablo, inu enemu sholnerju uhù tož. ed. odſeka ǀ je bil enimu enu vhu tož. ed. odsekal ǀ Nashe vsheſſa im. mn. bodo potroshtane, ſakaj to Nebesko muſiko bodo poshlushale ǀ ſo ga ozhy bolele, ſobe, ushesha im. mn. ǀ Vsheſa im. mn. bodo shlishale peiti vſe Angele ǀ Sahvalem vaſs moje vſeſſa im. mn., de ſte ſe gluhe dellale ǀ kadar Eva bi bila vſesha im. mn. saperta ǀ veim de veliku gluhih, inu bres usheſſ rod. mn. ſe letukaj najde ǀ ſe datakne s' parſtam njegovih vſheſſ rod. mn. ǀ poshlusha nesramne klafarske beſſede, is vsheſſ rod. mn. gredo h' ſerzi ǀ Tvoje Svete beſſede ſo slatke mojm vſheſſam daj. mn. ble kakor med ǀ boshia beſſeda skuſi vsheſſa tož. mn. do ſerza poide ǀ Ima dua vsheſſa tož. mn./dv. ǀ de li ſvoje usheſſa tož. mn. ſaperte dershj ǀ uſheſsa tož. mn. ſi je ſatiſnel ǀ skuſi vſheſſa tož. mn. shlishi, skuſi jeſik govorj ǀ zhe li ushesha tož. mn. imà odperte ǀ odpri vsheſa tož. mn. tuoja ǀ de G. Bug v'tej Zerkvi bo ſvoje Svete ozhy odperte k' vashi pomozhi, inu vshesha tož. mn. k'vashi proshni imel ǀ usheſa tož. mn. ſi satiſne ǀ beſſede negredò v' uſta, inu v' garlu, ampak noter v' uſheſſa tož. mn. ǀ morebiti de neketeri mei vami cilu nimaio vshesa tož. mn. ǀ ſatiſnite vashe vsheſe tož. mn. ǀ ozheſsah bote imeli gorezhe ſolshe, v' vshesah mest. mn. shraj teh fardamanih ǀ mozhnu falish, aku menish de tuoja shtima bode nar ble v'ushesah mest. mn. tega ſpouednika ostala ǀ v'vſheshah mest. mn. teh ludy imajo shumejti ǀ Takorshni le s' vsheſſami or. mn. poshlushaio ǀ kar s' usheſſami or. mn. shlishite v' ſerzi ohranite ǀ nej sadoſti s' vſheſſami or. mn. taiſto shlishat ǀ malu nuza s' vsheſſamy or. mn. poshlushat, aku do ſerza nepride ǀ s'vſheſami or. mn. poshlusha ǀ boshio beſſedo nikar li s' usheſſy or. mn., ampak tudi s' ſerzam poshlusha
Svetokriški
usta ust s mn. usta: de bi hotu s'obedvema ustma or. dv. Kushati ǀ vſta im. mn. ſe toshio de yh boli ǀ prezej vsta im. mn. savpyò ǀ nihdar ene riſnizhne beſsede s'vaſhih vſt rod. mn. nej bilu shlishat ǀ malukedaj s'nje uſt rod. mn. ena nenuzna beſseda, ſejshlishala ǀ is njegovih ust rod. mn. je shal en ojſter na obej strani rejshezh mezh ǀ s'vaſhih nesramneh vst rod. mn. ǀ sobe ſo ym s'ust rod. mn. derli ǀ ſobe s'uſt rod. mn. ſi je puſtil drejti ǀ s'vſt rod. mn. tyh levou, inu medvedou ǀ slatke ſo tvoie beſſede, slatkeishi ſo mojm vſtam daj. mn., inu garlu kakor med ǀ taiſti kateri bodo ſtojezh pyli, inu s' roko k' uſtam daj. mn. vodo noſſili ǀ kaj ſim jest skusi vſta tož. mn. Saphonia djal ǀ vſo kry s'kusi ſvoje greshna uſta tož. mn. prelie ǀ shpotlivu njega S. Ime usta tož. mn. usamejo ǀ shkarpian ima topelt vsta tož. mn. ǀ kadar enimu shivimu zhloveku vſta tož. mn. ſe postavi ǀ Bonifacius ſj pusti ta restajeni sviniz v'usta tož. mn. liti ǀ v'norzhij tu S. Ime v'vſta tož. mn. vſame ǀ vſtih mest. mn. drugiga nema ampak sludi, hudizh, treskgrum, plent ǀ po obhajli vſvojh uſtah mest. mn. takuſhno ſlatkust je pozhutil ǀ v' vſtyh mest. mn. pak lete beſſede je imel ǀ kateri imaio v' ſvoih vſtah mest. mn. ta slati danar teh dobrih beſſedy ǀ katere S: beſsede vſeskusi Maria Diviza v'ſvoih S: vstih mest. mn. je imela ǀ s' shelesno rokavizo po uſtih mest. mn. udari ǀ v'ſvojh vstah mest. mn. taiste beſsede nespodobnu imaio ǀ eno olisko veijzo v' svoih vſtjh mest. mn. je bil perneſsil ǀ v'ſvojh uſtyh mest. mn. to pejſsim ima ǀ v'uſtih mest. mn. je te beſsede imel ǀ v'usteh mest. mn. dershi mezh ǀ Sabſtoin s' uſtmi or. mn. molish ǀ nej sadoſti s' vſtimi or. mn. molit ǀ Sò s' uſtmy or. mn. molili, s' ſarzam ſo na druge rezhy mislili ǀ s'odpertimij vſtmij or. mn. ſò to Nebeſko lepoto gledali ǀ terga s'ſvojmi vſtmi or. mn. blishne, inu dalne ǀ kakor en ſcarpian, kir s' rokamy objeme, s' vſtmy or. mn. kushne, ali k' sadnimu s' repam v' bode, inu oskruni ǀ Se v'tebe s'ustimi or. mn. ſmeje ǀ Vy pak s'vſtmi or. mn. ſte djali Dvojinska oblika v prvem zapisu je le rešitev zadrege, kako izraziti dvoje ust.
Svetokriški
vmej predl. I. s tož. med: ſe je ſramuval v'mej ludij priti ǀ hudizhy ſo prishli vmej folk v' podobi teh kazh, inu krot ǀ Judouska Gospoda ſo denarje v' mej folk metali II. z or. med: shiher bosh prebival v'mej levuami, kakor Daniel Prerok ǀ ſaurashtvu v'mej G: Bugam inu zhlovekam vſtane ǀ V'mei kersheniki pak ſe naideio moshie, kateri ble ſo shaloſtni, kadar ym en koin v'zerkne, kakor kadar ym shena umerie ǀ shegnana ſi vmej shenami ǀ Zhe kateri vmei vami imà to poſvejtno modruſt ǀ eniga v' mej nima bi vun vſeli ǀ ta ner vekshi Mashnik umej Ajdy ǀ ena umei letemi ſe je sgubila v' tej puszhavi ǀ imate Mashnike vme vſimy drugimy ner ble zhaſtiti ǀ tudi veliku v'maj nimi ſe naide, kateri ſo bli gardi → mej
Svetokriški
zbirati1 -am nedov. zbirati: kakor vidio ſvoiga Krajla med vkupai sberat nedol., v' tei vishi tudi one ga sberaio, 3. mn. inu vkupai snashaio ǀ trobente, Katere vkup sholnerje Klizheio, inu sbiraio 3. mn. zbirati se zbirati se: gnui teh grehou ſe sbera, dokler to dusho vmorj Ta glagol se od enakopisnice → izbirati razlikuje po dosledni uporabi prislova → vkupaj.
Svetokriški
znašati -am nedov. vkupaj znašati nabirati, prinašati: kakor ſturi Krajl teh zhebel: kadar hozhe, de bi njegove zhebele sazhele med vkupai ſnashat nedol. ǀ v' tei vishi tudi one ga sberaio, inu vkupai snashaio 3. mn. (V, 588)
Svetokriški
Akvilinus -na m osebno lastno ime Akvilinij: Aquilinus im. ed. Ajdouski Rihter je bil sapovedal S. Floriana ſueſaniga k' ſebi perpelat (III, 272) ǀ Dokler Aquilinus im. ed. je vidil de skuſi obeno martro nej mogal lozhit S. Floriana od lubesni Boshje (III, 273) ǀ je v' rokah Aquilina rod. ed. puſtil (III, 274) Akvilínij, državni namestnik v Noriku, ki je okrog 304 na ukaz cesarja Dioklecijana iskal in mučil kristjane, med njimi tudi sv. Florijana, ki je bil tedaj vojaški uradnik pri posadki v Lavriaku, danes nem. Lorch, vzhodno od Linza.
Svetokriški
Alba Reale -e -e ž zemljepisno lastno ime Székesfehérvár: Poshli tvoje Genizharje gledat gdu prebiva v' Eſſeki, v' Petzirquah, v' Albi Reali mest. ed., v' Sigeti, v' Caniſſi, v' Peter Varadini (IV, 171) Alba Reale je it. ime mesta Székesfehérvár med Budimpešto in Blatnim jezerom, v katerem je bila do 1301 rezidenca madž. kraljev.
Število zadetkov: 72