Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
meneoč delež. meneč: sa Israelitery potegne meneozh vſe pod mezh parpravit ǀ Satorai ſo preprosti taisti Kateri ſe ſramujejo ſpovedniku ſpovedat nijh grehe meneozh de ſpovednik ijh bode sa greshne, inu hudobne dershal ǀ KuliKain ſe naide tazih, Kateri vinu s'vodo meiſhaio, ali pak manshi mirro dadè, meneozh s'Kusi letu obogatit
Svetokriški
spovednik -a m spovednik: Spovednik im. ed. bo djal je treba v'volo Boshijo ſe podati ǀ meneozh de ſpovednik im. ed. ijh bode sa greshne, inu hudobne dershal ǀ Spouednik im. ed. ſe pomuja ǀ ſpouednik im. ed. tulikajn greshnikou, inu greshinz eno sa drugo shlishi ǀ sakaj menite de ſpovednjk im. ed. vaſs bode sa hudobne, inu greshne dershal ǀ ſpovidnik im. ed. pride, kateriga tij domazhi na tihim poklizheio ǀ cilu majhine pokure od ſpovednika rod. ed. imèti ǀ meneozh de li od spovednika rod. ed. lete beſsede shlishio ǀ mozhnu falish, aku menish de tuoja shtima bode nar ble v'ushesah tega ſpouednika rod. ed. ostala ǀ od ſpovidnika rod. ed. pak obeden ym neſmej govorit ǀ Ti, katiriga vejſt pezhe, pojdi Spovedniku daj. ed. odpri tvojo vejſt ǀ Kakor tuoj vejsti pozhutish, taku ſpovedniku daj. ed. dopovedaj ǀ Vuzhiteſe resnizo Spouedniku daj. ed. povedat ǀ praui leta K'ſpovedniku daj. ed. ǀ pred ſpovednika tož. ed. poklekneijo ǀ poklizheio ty domazhi Spovednika tož. ed. ǀ Kadar en velik greh je povedal v'ſpovednika tož. ed. je pogledal ǀ mutaſti rataio pred ſpovednikam or. ed. ǀ hozhe de ſo mutaſti, de ſe neobtoshio pred Spovednikam or. ed. ǀ kadar imajo rajtingo Bogu pred ſpovednikam or. ed. dati ǀ pred ſpovedniKom or. ed. de nevedo s'oben greh ǀ nijh greh sakrivaio, inu s'ſpovednikam or. ed. andlajo ǀ kadar ſpovedniki im. mn., inu Pridigary tebe suarè ǀ Nimaio Spovedniki im. mn., inu Pridigary ſe bati resnizo govorit ǀ ſvojo kry ſo prelili ſa ſveto Vero, ali teh ſvetih ſpovednikou rod. mn. ǀ neposhlushash vuk Spovedniku rod. mn. nemetsnikou Boshijh ǀ de bi ſe mij vſijh nashih ſmertnih grehou popolnama ſpovedali, ſpovednikam daj. mn. namestnikom Boshijm ǀ Poshle Preroke, Pridigarje, Spovednike tož. mn. ǀ puſtish shraiat Pridigarie, ſuariti ſpovednike tož. mn. ǀ Ah nemate vashe ſpovedniKe tož. mn. sa taKu nepametne dershati Etimološko upravičeno bi bilo treba nastaviti izpovednik.
Svetokriški
ajfrati -am nedov. 1. skrbeti, prizadevati si, truditi se: imaio aifrat nedol. sa zhaſt boshio ǀ Ti nemarash, inu neajfrash +2. ed. sa zhast, inu hualu Boshjo (I/1, 19) ǀ Ajfrajte vel. 2. mn. sa zhast Boshijo, inu Bug bode aifral del. ed. m sa zhaſt vaſho (I/1, 24) 2. ljubosumen biti: V' Hrovashki desheli en shlahten Gospud je ajffral del. ed. m s' ſvojo Gospo, meneozh, de sakonske vere njemu nedershj (IV, 314) ← nem. eifern ‛skrbeti, prizadevati si’, srvnem. eifern ‛biti ljubosumen’, prim. pri Gutsmannu aifrati ‛eifern; luboſumniti, nenaviden biti, aifrati’.
Svetokriški
apetit m apetit, tek: Oshtery sò molili Bacuſa, meneozh, de on da apetit tož. ed. dobru pijti, inu jeſti ǀ de ſi lih veliku ſnèdò, vener po taiſtyh en taku velik apetit tož. ed. imaio ǀ Cambles je takorshen apetit tož. ed. imel ǀ Ludje imaio taku velik apetit tož. ed., inu lakkoto po blagi, inu denarioh ← nem. Appetit ← srlat. appetitus cibi ‛želja po hrani’ < lat. appetītus ‛želja, poželenje, nagon’
Svetokriški
Baraba -a m osebno lastno ime Baraba: Pilatus je bil na sbero dal Judom, de bi od ſmerti reshili Barabba tož. ed., ali Chriſtuſa ǀ meneozh de bodo raishi Chriſtuſa, kakor Barabba tož. ed. proſſili Barába, razbojnik, ki ga je Pilat za judovsko veliko noč skupaj z Jezusom predstavil ljudstvu. Judje so zahtevali, da Pilat Baraba izpusti, Jezusa pa obsodi na smrt s križanjem (SP Mt 27,16).
Svetokriški
cis (?) -a m okras (?): v' lashki deſheli v' tem meſti Arezzo ta imenitni Burlamacchi je malal en lep peld v'zerkui s' vſem Ciſſam or. ed., meneozh eno vezhno zhaſt ſi sadobiti (II, 405) Verjetno tiskarska napaka, morda namesto → cir
Svetokriški
gmah -a m mir: Vsakitiri sheli k'mahu daj. ed., inu h'pozhitku priti (IV, 392) ǀ ſe je bil pobral na ſvojo Priſtavo, meneozh tamkaj per gmahu mest. ed., inu myru shiveti (III, 555 s.) ǀ de bi ony per gmahu mest. ed. shiveli (IV, 407) ← srvnem. gemach ‛mir, udobje’
Svetokriški
Izraelitar -ja m prebivalsko lastno ime Izraelec: ſama dua Israeliterja im. dv. ſta bila is Egypta v'deshelo te oblube prishla ǀ kamar Iſraelitery im. mn. ſe ſo obernili je ta potok sa nymi shal ǀ Nepametni ſo bily Israelitery im. mn. ǀ Iſraeliterij im. mn. kadar ſo bily sazheli pokushat mano ǀ s' tem mezham Israliterij im. mn. ſo bili pobili Filiſterje ǀ Iſraelitary im. mn. sazhneo zhes Mojſeſſa marmrati ǀ So zhudili ſe Israelitarij im. mn. ǀ Israelitary im. mn. … prezei ſo G. Bogu zhast inu hualo dali ǀ Balbini pisheio od Israeliterjou rod. mn. ǀ 600000. Israeliteriou rod. mn. je raishalu pruti desheli te oblube ǀ nej perpuſtil, de bi kuga ſe periemala shivine teh Iſraëliterjou rod. mn. ǀ kar samerkam od Israelitariu rod. mn. ǀ Philiſterij ſo bilij ano skrinio Boshjo Iſraeliterjom daj. mn. vſeli ǀ ony Iſraeliteriom daj. mn. ſo branili po nyh desheli raishat ǀ Mojſses je bil oblubil Maſsia Iſraëliterjom daj. mn. ǀ Mana katero G: Bug je Israeliterjom daj. mn. poshlal ǀ ga je bil premagal, inu Iſraeliteriamc daj. mn. ta lubi myr perneſil ǀ ſo ga Israeliterjem daj. mn. predali ǀ G. Bug je bil Jſraelitariom daj. mn. nyh veliko pregreho odpuſtil ǀ Bug Vſigamogozhi ie bil Israelitariom daj. mn. sapouedal ǀ je djal Jehu h' Israelitarjom daj. mn. ǀ Bug Vſigamogozhni je bil sapovedal Israeljtariom daj. mn. ǀ Filiſtearij ſo bili nasai poslali Iſraelitoriom daj. mn. to skrinio boshio ǀ s'skale Israelitarjam daj. mn. je voda tekla ǀ skala, katera je bila vodè Israëlitariam daj. mn. dala ǀ vſe kar od slata, inu ſrebra ſo bily Iſraelitarjem daj. mn. poſsodili ǀ nej ſe pofliſſaio Iſraeliterje tož. mn. premotit ǀ ſo pobili, inu pomorili Iſraeliterie tož. mn. ǀ Faraon je bil skoraj Israeliterje tož. mn. doshal ǀ G. Bug je per Iſraeliterjoh mest. mn. ǀ sa Israelitery or. mn. potegne meneozh vſe pod mezh parpravit ǀ derja sa Iſraëlitery or. mn. Izraélci, lat. V Israelita, mn. Israelitae, gr. Ἰσραηλίτης, mn. Ἰσραηλίτᾱς, svetopisemsko ljudstvo (SP 2 Sam 17,25, Jn 1,48); → Izrael1, → Izrael2
Svetokriški
izvoljen -a prid. izvoljen: Obeden nemore vejdit, ali je isvolen im. ed. m, ali ne ǀ nemore vekshi ſnamina zhlovek imeti, de je iſvolen im. ed. m ǀ ta Isvoleni im. ed. m dol. folk s'Egypta je pobegnel ǀ novu isvoleni im. ed. m dol. Gospud Vicari ǀ Sa ta ner pervi od Boga iſvoleni im. ed. m dol. kamen, Galatinus ſaſtopi Mario Divizo ǀ v'mej tulikain taushent je bila isvolena im. ed. ž sa Navesto tiga Mogozhniga Krajla Aſsuera ǀ de bi vij bily ta iſvolena im. ed. ž psheniza ǀ pishe Surius od tiga isvoleniga rod. ed. m Suſona ǀ Letu je ſnamine eniga isvoleniga rod. ed. m ǀ vſy drugi hribi ſo dolshni ſe perklajnat timu isvolenimu daj. ed. m hribu Carmelu ǀ de nej prekolnil ta isvoleni tož. ed. m dol. folk ǀ meneozh s'kuſi letu ta iſvoleni tož. ed. m dol. folk premagat ǀ tankaj bomo vidili tiga novu isvoleniga tož. ed. m ži. Ceſarja ǀ to iſvoleno tož. ed. ž deshelo ſo vidili ǀ Mojſſes yh je bil reishil, inu spelal is AEgypta, inu poſtavil v' to isvoleno tož. ed. ž deshelo te oblube ǀ ſo isvoleni im. mn. m sa Oblastnike ǀ na deſni ſtoy kir tij iſvoleni im. mn. m Stoje ǀ Po exempelnu taiſtih isvolenih rod. mn. dushiz ǀ Od teh Isvolenih rod. mn. pak ſam Christus pravi, de leti njega posnajo ǀ Gdu more ta veliki trosht teh isvolenyh rod. mn. sgruntat ǀ njega ime je sapiſsanu v' Bukvah tih Isvolenijh rod. mn. ǀ od vekoma je bila S. Troyza sklenila s'Mario Divizo vgmerat tu isvelizhejne teh isvoleneh rod. mn. ǀ G. Bug tem isvolenem daj. mn. reve poshle ǀ mei te isvolene tož. mn. m sapiſſan je ǀ zhe hozhemo v'Nebeſyh mej temi iſvolenimi or. mn. ſe naiti ǀ de bi ſe sgreuali, spokorili, inu pobulshali, de bi mei temi isvoleni or. mn. ſe nashli ǀ nej ſo bli mei timi isvoleni or. mn.
Svetokriški
kmet -a m kmet: kaj ſturij en kmet im. ed., kadar hozhe de bi njega nijve dobru shitu perneſle ǀ ona je bila hzhi eniga kmeta rod. ed. ǀ eden taistih ſe neſaj oberne, inu Kmetu daj. ed. rezhe ǀ najde kmeta tož. ed. de ſe je nen hrast obeſel ǀ Kmetje im. mn. so molili boga danna, meneozh, de on ſturj radovitno semlo ǀ vaſhi delauzi, inu Kmety im. mn. vasho sapuvid prelomio ǀ V' Pemski desheli ſo bily Kmeti im. mn. eniga Sholneria na mertve shlake ſtepli ǀ dellauzi, inu kmetij im. mn. meni pravio ǀ Kar imajo je put, in Kry teh vbogih ſirotiz, inu teh reunih Kmetu rod. mn. ǀ sa novu lejtu shenkam taku Goſpodi, kakor kmetom daj. mn., mladom, kakor ſtarom, bogatem, kakor vboſem ǀ Tizam je dal ta luft, kmetam daj. mn. te vaſsij ǀ tvoje kmete tož. mn. cilu v'Praſnik ſilish na tlako hodit ǀ per kmetih mest. mn. ſim almoshno proſsila ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej kmety or. mn. Isidorus < slovan. *kъmètъ ← lat. comes, -itis ‛spremljevalec, družabnik’, pozno tudi ‛vrsta dostojanstvenika’
Svetokriški
nastaviti -im dov. nastaviti, nameriti: takrat oni pukshe naſtavio 3. mn., meneozh tajſtiga preſtrelit (II, 405)
Svetokriški
nesramen -mna prid. nespodoben, nečist: nesramen im. ed. m shlovek je v'Mario pogledal, ogin te nezhiſtoſti ſe je v'tajſtimu pogoſil ǀ Ti nezhiſti nesramni im. ed. m dol. zhlovek … myr boshi nemore per tebi prebivat ǀ je bila loterska, inu nesramna im. ed. ž, kakor Iezabel ǀ Venus je bila ena negnuſna neſramna im. ed. ž Loterza ǀ nyh nesramnu im. ed. s shiveine je zhes sapuvid boshio ǀ v' krili te nesramne rod. ed. ž Dalile ǀ sa volo kushovajna, inu neſramniga rod. ed. s klaffajna ǀ ſerze offrash eni ſmerdezhi ſtuari, enimu prepovedanimu nesramnimu daj. ed. m lushtu ǀ drugi offrajo tej naſramni daj. ed. ž bogini Venus ǀ Hugo Florentinski Firsht, kateri en greshen, in nesramen tož. ed. m leben je pelal ǀ en nesramin tož. ed. m, inu nezhist leben je pelala ǀ Vy pak ſte vezh lubili taisto ſmerdlivo, inu greshno pershono, taisti nesramni tož. ed. m dol. lusht vaſhiga meſsa, kakor pak mene ǀ ſe potſtopio v' tiga nesramniga tož. ed. m ži. Malika Adonida ſiati ǀ sazhne taisto neſramno tož. ed. ž peiſsem peiti ǀ vſo tuoio lubesan ſi postavil v'taisto nesramno tož. ed. ž pershono ǀ na taisto postelo je to nasramno tož. ed. ž sheno k'sebi vabu ǀ s'kusi ſvojo nezhisto lubesan, inu neſramnu tož. ed. s shiveni, kateru je tribal s'ſvoio lubo Dalido ǀ s' ſvojm neſramnem or. ed. m lebnem ǀ s'to nasramno or. ed. ž loterzo Anno Boleno nezhistu je shivil ǀ veliku brumnih nesramni im. mn. m rataio meneozh de v' shemah ym je vſe perpuszhenu ǀ s'vaſhih nesramneh rod. mn. vst ǀ tulikajn neſramneh rod. mn. pejſsmy pejti ǀ vy ſnate tulikajn hudyh, neſramnijh rod. mn., klaferskijh, inu paklenskyh beſſedij ǀ sa volo vashih nasramnih rod. mn., inu Klafarskih beſsedij ǀ is malikauzou, andohtlivi karsheniki rataio … is nesramnih rod. mn. brumni ǀ nesramne tož. mn. m lushte tribat s'ſvojmi loterzy ǀ Oh vij ſalubleni ludje, kateri paſſete vashe neſramne tož. mn. ž ozhij nad prepovedano lepoto ǀ te nesramne tož. mn. ž beſsede srezhe, ter hudizhu ſvoio nezhisto dusho zhes da ǀ s' ogniom je bil shtrajfal te nesramne tož. mn. ž/s meſta sodomiterſke ǀ vſy vidio tvoje nesramne tož. mn. ž/s greshna della ǀ skuſi greshna, inu neſramna tož. mn. s della v'ſakonski ſtan ſi pomagaio priti ǀ tvoje ozhy katere v'nesramnih mest. mn. pogledah ſe ſo reslushtale ǀ s' nesramnimi or. mn. misly, inu djainam Boshio sapuvid prelomish presež.> Drugi sa Boga molio Jupitra, kateri je bil ta nervekshi presheshnik. Venus to ner nesramnishi tož. ed. ž Loterzo ǀ kadar pak ſe oshemio te ner garshi, inu nesramnishi tož. mn. ž klaferske beſſede govorit ſe nesramujeio ǀ ſe neshona s' temy nernasramnishi or. mn. beſſedamy smeriat
Svetokriški
Pan -a m osebno lastno ime Pan: Kmetje so molili boga danna tož. ed., meneozh, de on ſturj radovitno semlo (II, 159) Pán, gr. Πάν, bog rodovitnosti; zapis vsebuje tiskarsko napako, horizontalno in vertikalno zrcalni d namesto p.
Svetokriški
Pirus -a m osebno lastno ime Pir: je bil odgovuril Pirrus im. ed. Rimſkimu Generalu Fabriciuſu ǀ takrat Fabritius sauſede eniga ſilnu velikiga slona, meneozh Pirrusa tož. ed. preſtrashit, inu premagat (III, 99) Verjetno je mišljen Pír, gr. Πύρρος, kralj v Epiru (306–302 in 297–273 pr. Kr.).
Svetokriški
pobrati -berem dov. pobrati: imate vſakitiru jutru poprei, kakor ſonze vſtane, pobrati nedol. tulikajn kuliku vam je potrebnu s' en dan ǀ golob kadarkuli enu sernu shita pobere 3. ed., ali eno kaplo vode poshre prezei v'Nebu pogleda ǀ poberite vel. 2. mn. gori, kar vam vasha ſrezha da ǀ letu sgublenu klaſsovje bo pobral del. ed. m ǀ je pruti vezheru iſtolkla, tu kar je bila pobrala del. ed. ž ǀ od koſzou, kar je bilu oſtalu, ſedem ſpleteniz ſo pobrali del. mn. m pobrati se pobrati se, oditi: prezei mu ſe ima s'hishe pobrati nedol. ǀ s' ſvojm ſynam Ismaelam ſe je mogla pobrat nedol. s' hishe Abrahamaue ǀ jo dobru oklofeta, ter ſe shishe pobere 3. ed. ǀ sdaj poberiſe vel. 2. ed. prozh ǀ poberiſse vel. 2. ed. prozh ǀ poberite ſe vel. 2. mn. s'Ajdy v'tu vezhnu pogubleinie ǀ Poberiteſe vel. 2. mn. prozh od mojga oblizha ǀ ſe je bil pobral del. ed. m na ſvojo Priſtavo, meneozh tamkaj per gmahu, inu myru shiveti ǀ potle veno puszhavo ſe je bila pobrala del. ed. ž ǀ edn sa tem drugem ſo ſe prozh pobrali del. mn. m
Svetokriški
pod predl. I. s tož. pod: de prezej nepotezhe pod plajsh ſvoje lube Mattere Mariæ ǀ hudizhu pak ſe poda. Boga pod noge poſtavi ǀ pod drugiga Firshta gresh prebivat ǀ meneozh vſe pod mezh parpravit ǀ ſo tekle potleto ſveto Bandiero II. z mest. pod: veliku mrasa, lakate je terpel, inu kakor en ptuj zhlovek podshtengah ſvojga ozheta prebival ǀ ſe najdem pod tem shegnanim ublatu na Altariu III. z or. 1. pod: je njega dobru vidil pod figavom drevom ǀ pod oblastio svojga Vishishiga morio prebivat ǀ nihdar nej hotel pod streho prebivat ǀ ſo pod perutami zhloveske rokè imeli ǀ pò tyſtem slatkem piſſilzam tiga prepovedaniga lushta stoy skrita vaſha vezhna ſmert ǀ ſtoii na Altoriu pòd shoteriam podobe tiga kruha ǀ pot poſtelo ſe valaio ǀ s'enem tardem kamenam pot glavo ſo leshali ǀ je bil poslal S. Duhà s'Nebes podt podobo tiga ognia ǀ pò tyſtem slatkem piſſilzam tiga prepovedaniga lushta stoy skrita vaſha vezhna ſmert ǀ de bi jo podnogami valali 2. pri: vſakaterimu da ſvojo pejſſim, de v'Zerkvi pod masho imà pejti ǀ pod masho skuppai govorio, marmraio, ſmejeio ǀ Pride v' Zerku, ſede doli, sazhne s' tovarsham, ali s' tovarshizo pod cello pridigo sgovariat, inu quantat Vezljivost z mest. se pojavi samo dvakrat in verjetno ne temelji na živem govoru; → spod.
Svetokriški
prestreliti dov. ustreliti: takrat oni pukshe naſtavio, meneozh tajſtiga preſtrelit nedol. (II, 405) ǀ sdere eno pishtolo ter je hotel Pridigarja preſtrelit nedol. (V, 51) ǀ Kadar bi bilu mogozha s'ozhmij bi tebe prestrelil del. ed. m (I/2, 18)
Svetokriški
pridigovati -am/-ujem nedov. pridigati: skusha v' ſvoi kambri pridigvat nedol., kakor de bi ta folk v' prizho bil ǀ kadar S. Antona ſo shlishali pridiguat nedol. ǀ sazhne od martre paklenske pridigovat nedol. ǀ kadar kuli je shlishal govoriti, ali pridiguuat nedol. od pokure ǀ kadar shlishio pridgvat nedol. od lete nesrezhenu velike paklenske martre ǀ je bil shal pridigvat namen. Turkam ta S. Evangeli ǀ en Angel s'Nebeſ je bil prishal pridiguat namen. ǀ od Boga je bil poſslan prdigvat namen. ǀ Meni nej pbena zhaſt, zhe pridigvam 1. ed. ǀ jeſt … pridiguam 1. ed. ǀ leta ſe mozhnu zhes Pridigaria reserdj, meneozh de od njega pridigua 3. ed. ǀ V'Cerkvi, kir ſe pridigvie 3. ed. de imash Boshjo sapuvid dershati ǀ resnizo Boshjo ym pridigvaio 3. mn. ǀ ty Maſhniki Boshjo beſſedo pridiguaio 3. mn. ǀ Pridigvai vel. 2. ed. Boshjo beſſedo, nebojſe resnizo govorit ǀ pridiguai vel. 2. ed. de Praviza Boshja ſe zhes nyh grehe taku mozhnu je reſardila ǀ Pridiguajte vel. 2. mn., povejte ym moje oblube, inu shtrajfinge ǀ Kadar od Sodniga dneva ym ei pridigual del. ed. m ǀ kadar S. Anton je pridigval del. ed. m ǀ bom pridigoval del. ed. m s'Boshjo gnado ǀ Ie pridgual del. ed. m S. Ioan. Karsnik s'raven Iordana Iudom ǀ po cellem ſvejtu ta S. Evangeli ſò pridigvali del. mn. m ǀ po cellim ſvejtu ſo pridiguali del. mn. m, de Chriſtus je pravi ſyn Boshij → pridiga
Svetokriški
pripraviti -im dov. pripraviti, spraviti: hozhe njega do vekoma v'pakel perpravit nedol. ǀ sa Israelitery potegne meneozh vſe pod mezh parpravit nedol. ǀ bi skushali to brumno Suſanno v'upresheſtuu perprauit nedol. ǀ kadar mene hozhe ſvejt, meſſu, inu hudizh v' greh perprauvit nedol. ǀ vſy hudizhi s'pakla, vſe martre tiga ſvejta nej ſo mogle ven ſam ſmertni, greh prepravit nedol. ǀ Chriſtus je shal Nebeshku krajlestvu perpravit namen. ǀ tudi druge shene, inu dekelze v'ſramato, inu v'grehe perpravish 2. ed. ǀ v' shkodo, inu v' shtrajfingo ga neperpravish +2. ed. ǀ ym enu dobru koſſilu perpravi 3. ed. ǀ s' shauzham cellu ſvoje truplu napolni, kateru v' velike bolesni ga parpravi 3. ed. ǀ po tem v' ſvojo oblaſt perprau 3. ed. tu bogatu, Ceſſarſtvu Tribiſonda ǀ obenu pyanſtvu zhloveka v' takuſhne norzhije neperpravi +3. ed., kakor lubesan ǀ motite te Moshke Perſhone, inu perpravite 2. mn. de vaſhe diviſhtvu vam vſamejo ǀ poshreshnost zhloveku velike bolesni perneſse, katere ga pod semlo perpravio 3. mn. ǀ nijh starishih truplu restargajo, inu pred zajtam pod semlo per pravjo 3. mn. ǀ ſe varvaio de v'greh edn tiga drugiga neperpravio +3. mn. ǀ Philistery yh premagaio, oſlepio, inu v'to paklensko kèho parpravio 3. mn. ǀ lepe beſſede, velike oblube, inu shenkinge te nedolshne v' greh perprauio 3. mn. ǀ hudizhy taiſto posledno ura vſakatero dusho perpravit ſe pofliſſaio, inu veliku dush v' tu Zagovajne perpraviò 3. mn. ǀ mojmu blishnimu ſim ushe jamo perpravil del. ed. m ǀ od lona, kateriga je tem perpravel del. ed. m ǀ Kazham po simi Bug je perprauil del. ed. m en guishin Kamen pod semlo, Kateriga liſejo, inu s'tem ſe shivè ǀ je k'pravi viri kershanski katolishki prepravil del. ed. m ǀ de bi ta hudi njega neomotel, inu v' leto faratario neperpravil +del. ed. m ǀ tuoja hzhij je tebe v'shpot perpravila del. ed. ž ǀ sakaj ſi ti naſs tvoje otroke v'ſerd Boshy prepravila del. ed. ž ǀ Ta peta je bila ena Mailenderza, taku offertna, de bi bila mene na petlersko palzo perpravilo del. ed. ž ǀ te druge je v'reve, inu pogublejne perpravilu del. ed. s ǀ Kulikajnkrat ste vashe blishne v'shkodo perpravili del. mn. m ǀ vſe bodo poshgali, inu v'pepel perprauili del. mn. m ǀ de bi te nedolshne nepohushali inu v'greh yh neperpravili +del. mn. m ǀ veni minuti vaſſ bodo v' to vezhno paklensko martro perpravile del. mn. ž pripraviti se pripraviti se: k'obenimu dellu bi ſe nesnala parpravit nedol. ǀ per zajtu ſe perpravi 3. ed. sa tiga mertviga maſhovati ǀ nej ſe perpraui 3. ed. k' eni dobri Sveti ſmerti ǀ je perpraulen vſelei nam ſvojo Sveto gnado dati, aku li my ſe perpravimo 1. mn. taiſto prejeti ǀ aKu poprei h'taisti ſe neperpravimo +1. mn. ǀ na letu per zaiti neſpremislite, inu neperpravite ſe 2. mn. ǀ Se perpravio 3. mn., inu naprej usameio Chriſtusa popaſti ǀ prepraviſe vel. 2. ed. tedai dusha, kakor ſe sraima Neveſti Krajla Nebeskiga ǀ perpravimo ſe vel. 1. mn. tudi per Zajti ǀ perpraviteſe vel. 2. mn. tudi vy k' ſmerti ǀ de bi ſe perpravil del. ed. m k'spuvidi ǀ de bi ſe my perpravili del. mn. m njemu napruti pojti na svojo vero pripraviti zapeljati: Bug hotel de bi tudi ob nashem zhaſſu takorshni posli ſe neshli, kakor je bil Joſeph Putipharau hlapz, katiriga je iskala Goſpodina na ſvojo vero perpravit nedol. ǀ ſe je bil veno Dekilzo salubil, inu leto s'oblubo, inu shenkigo na ſvoio vero perpravil del. ed. m, inu v'hishi dershal, de ob vſaki uri je mogal ſvoie nezhiste shele dopolnit pripraviti ob spraviti ob, vzeti: Abſolon je bil sapovedal ſvoim sholneriom Davida ob leben perpravit nedol. ǀ ob tuoje, poshtejnie hozhe tebe perprauit nedol. ǀ po ſili jo ob diviſhtvu perpravil del. ed. m ǀ iesa je tebe ob pamet perpravila del. ed. m v hudo ime pripraviti spraviti na slab glas: Kaj vy sdai mislite, kateri sledniga opraulate, inu v' hudu imè perpravit nedol. ſe neshonate ǀ opraula taku dolgu, de leto perſono v' hudu imè perpravi 3. ed. ǀ opraulaio, inu v' hudu ime ſuoje blishne perpravio 3. mn. ǀ de ſi lih ti bosh hualil taiſto persono, katero ſi v' hudu imè perpravil del. ed. m
Svetokriški
pripuščeno prisl. dovoljeno: Kakor de bi Moshom vſe bilu perpushenu ǀ ym ie perpushenu, de vſy shiher ſe upyanio ǀ aku je meni perpushenu taku govorit ǀ Ne verujete Puſtu, kir pravi de sdaj je perpushenu pyanzhovat, ſe shemit, inu pleſſat ǀ nesramni rataio meneozh de v' shemah ym je vſe perpuszhenu ǀ en ſamkrat vam je perpuſzhenu
Število zadetkov: 40