Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu. Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Potrebovala bi pomoč pri analizi povedi;
Zanimajo me besedne vrste ter kategorialne in skladenjske lastnosti, ki pomagajo pri prepoznavi besedne vrste.
Ko že menim, da natančno vem, katere besede so prislovi in katere kazalni zaimki, v osnovnošolskih učbenikih najdem primere, kot so tam, tukaj, takrat, tedaj itd. navedene kot primere kazalnih zaimkov. Niso to prislovi? Učencem rečem, naj si (v primeru dvoma) pomagajo tako, da poskusijo dodati zraven besede samostalnik, in če ne gre, potem je to prislov. K sreči, jih le peščica opazi, da bi nekatere besede lahko bile oboje. Prosim za preprosto razlago, da jo bom lahko prenesla učencem.
Zanima me, kako bi z eno besedo rekel, da sem risbo dopolnil, ker dorisati izgleda ni slovenska beseda oz. je ni v SSKJ.
Zanima me, kako se pravilno deli besedo nekakšnega, če jo moramo deliti pri -kš-. Nekak-šnega ali nekakš-nega? Pravilnejše se mi zdi prvo, vendar to ne zadosti pravilu, da mora biti v drugi vrstici zlog, na katerega se začne neka beseda. Na šne- se ne začne nobena knjižna beseda.
Vprašanje, ki ga želim zastaviti, ni novo. Obravnavali ste ga že večkrat. Čeprav berem vaše prejšnje odgovore, še vedno nisem prepričana, kaj oziroma kako je prav, zato prosim za vaše mnenje.
Gre za razlikovanje vrstnih in kakovostnih pridevnikov v pravnem jeziku. Primeri so sledeči:
Predmet mojega jezikovnega povpraševanja je poved z imenom Zapis, ki vsebuje šest meril, ki služijo kot osnova za vrednotenje oziroma presojo, ali je dejanje bagatelno.
Dejanje je majhnega pomena, kadar je njegova nevarnost neznatna zaradi narave ali teže dejanja, ali zaradi tega, ker so škodljive posledice neznatne ali jih ni, ali zaradi okoliščin, v katerih je bilo storjeno, in zaradi nizke stopnje storilčeve odgovornosti ali zaradi njegovih osebnih okoliščin.
Nesporno ima Zapis jezikovno obliko priredja. V poštev prideta vezalno (kopulativno) priredje ali ločno (disjunktivno) priredje. Upoštevati je treba, da so vezniki ALI naštevalnega značaja in da je pred IN vejica. Prosim Vas za strokovno oceno, ali ima Zapis značaj vezalnega ali ločnega priredja.
V Zapisu je naštetih šest vrst meril. Ta merila (narava dejanja, teža dejanja, neznatnost oziroma odsotnost škodljivih posledic in okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno), se nanašajo na objektivno plat dejanja, naslednji dve (nizka stopnja storilčeve kazenske odgovornosti in storilčeve osebne okoliščine) pa na njegovo subjektivno plat. V Zapisu so posamezna merila neodvisna ena od drugih, skratka iz Zapisa ni razvidno združevanje meril na objektivna in subjektivna merila. Prosim Vas za strokovno oceno ali iz Zapisa sledi, da se ločeno obravnavajo objektivna merila od subjektivnih meril ali značaj meril nima vpliva na vrednotenje teže dejanja majhnega pomena.
Zanima nas, katero obliko bi priporočili: pletna ali pletnja.
Vemo, da je normirana pletnja, vendar na Bledu dosledno uporabljajo pletno.
Zakaj lektorji v Delu pišejo imena, kot je npr. Facebook, z malo začetnico. Ali je tak lektorski poseg sprejemljiv? Ali bi se to spremenilo, če bi bilo v pravopisnih pravilih izrecno zapisano, da je npr. Facebook lastno ime?
Zanima me besednovrstna pripadnost besede lepo v primeru
Lepo je, da se me spominjaš.
Končniški naglas mi daje vedeti, da gre za prislov, hkrati pa se sprašujem, ali se ta ugotovitev sklada z dejstvom, da odvisnik opravlja vlogo osebka.
Sprašujem predvsem zato, ker želim povedkovo določilo stopnjevati. V tem primeru ni težave (Še lepše pa bi bilo, če bi me obiskal.)
Kaj pa: Pomembno je, da se zavedamo preteklosti. (Zavedanje (o) preteklosti je pomembno.) Še pomembneje je, da se iz nje tudi česa naučimo. (Učenje iz preteklosti je še pomembnejše.)
Vzgojena in izobražena sem bila v prepričanju, da je verjeli ali ne (nepotreben) suženjski prevod iz »srbohrvaščine«, tako rekoč kroatizem, in da je treba namesto tega uporabljati če verjamete ali ne, verjemite ali ne ali kaj podobnega. Zdaj pa me neka prevajalska in lektorska agencija prepričuje, da "s tem slovnično in pravopisno ni nič narobe" in da "se pogosto uporablja". Slednje je žal res, toda ali je zaradi tega tudi (že) popolnoma sprejemljivo?
V SSKJ2 ni gesla e-sporočilo. Namesto tega je mejl, pa še to le kot kazalčna iztočnica, ki usmerja na iztočnico mail. Ali ni to v nasprotju s pravopisnim pravilom, da pišemo občne besede po domače? Ali se je pri tem upošteval vidik rabe oz. merilo pogostosti? V Gigafidi se namreč citatni zapis (mail oz. e-mail) pojavi več kot 25.000-krat oz. 12.000-krat, zapis po domače (mejl) pa le 584-krat. Po drugi strani pa je v Gigafidi tudi e-sporočilo (695-krat). Če se je upoštevalo merilo pogostosti, bi v SSKJ2 poleg mejl pričakovali tudi geslo e-sporočilo.
Zanima me stopnja prevzetosti naslednjih besed: virtualno, revolucija, socialen in ambicioznost, biologija, radio, material ... Katera je tujka in katera sposojenka?
Prosim za pomoč pri primeru: Eno od meril je vsaj dve leti delovnih izkušenj ...Eno od meril sta vsaj dve leti delovnih izkušenj ...
Sta pravilna oba zgleda?
Pri pisanju doktorske disertacije se je pojavil pomislek o ustreznosti izrazov besedne družine tretirati (rastline), torej tretiranje (rastlin), tretma (rastlin), tretirana (rastlina) ipd. Vzrok naj bi bil tujejezični (angleški) izvor besede. Predlagana je bila zamenjava z izrazom izpostaviti (rastlino čemu), torej izpostavljanje (rastline čemu), izpostavljena (rastlina), vendar je izražen dvom o ustreznosti besednih zvez, kot so izpostavitevrastline (kadmiju) za tretiranje rastline (s kadmijem).
Vprašanje je torej: »kako pravilno prevesti besedi tretiranje in tretma« (ki imata v SSKJ oznako publ.) in če je »uporaba teh dveh besed v slovenskih tekstih dovoljena«.
V različnih virih dobivam različne napotke glede imena Mežakla. Na Jesenicah namreč prevladuje raba brez j, pravopis pa priporoča Mežakljo. Ali je kaj novega glede priporočil?
Zanima me, ali še vedno velja, da pišemo imena praznikov v slovenščini z malo začetnico, razen, če je prva beseda svojilni pridevnik iz lastnega imena?
Sama nisem zasledila, da bi prišlo do spremembe zapisanega, vas pa vljudno prosim za odgovor, saj so me pred nekaj dnevi opozorili, da sedaj božič pišemo z veliko začetnico.
Zanima me, kako se v besedilu pravilno uporablja oz. zapiše slengovske besede.
nestični vezaj brezstično plačevanje
Kako je s predponama ne oziroma brez v teh primerih? Ali je kakšno merilo o ustreznosti določene predpone v posameznih primerih glede na to, da gre za sinonima?
Zanima me, kateri glagoli v slovenščini spadajo pod kategorijo modalnih oz. naklonskih glagolov.
Dostopnost
Dostopnost