Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
utesníti -ím dov., utésnil (ī í)
1. narediti kaj (bolj) tesno: podloga je suknjič utesnila / po nekaj kilometrih dolino utesnijo skalnata pobočja zožijo; rov se proti koncu utesni / utesniti komu delovne prostore; knjižnico so začasno utesnili ji zmanjšali prostor
// narediti, povzročiti, da je kaj videti tesnejše: temno pohištvo je sobo zelo utesnilo
2. narediti, da se kdo ne more sproščeno gibati, premikati: obleka jo je utesnila / mestno stanovanje otroka utesni; kulise so igralca utesnile / čevlji ne smejo preveč utesniti nog
// narediti, povzročiti, da kdo ne more delati, ravnati tako, kot bi hotel, mogel: strogi predpisi so jih utesnili; gospodarsko, politično utesniti koga
3. narediti, povzročiti, da kdo občuti čustveno, duševno napetost, nesproščenost: dom ga je utesnil; šola nekatere otroke utesni
4. narediti, povzročiti, da se kaj ne more razvijati, uresničevati tako, kot bi se lahko: vojne so utesnile trgovino; utesniti načrte; utesniti vzgojo
// knjiž. zmanjšati, skrčiti: utesniti svoje potrebe / utesniti komu osebno svobodo / svoje delovanje je utesnil na ozko področje omejil
5. povzročiti, da je kaj omejeno na to, kar izraža določilo: utesniti resničnost v meje izkustva / utesniti pesem v sonetno obliko
♦ pravn. utesniti izvršbo omejiti jo na sredstva, ki so potrebna za plačilo terjatve
    utesnjèn -êna -o:
    utesnjeni delovni prostori; dolina je utesnjena med strme hribe; povsod se je čutil utesnjenega
SSKJ²
vznemíriti -im dov. (ī ȋ)
1. narediti, povzročiti, da pride kdo v stanje notranje napetosti zaradi motenja, pričakovanja česa, navadno slabega, nezaželenega: otrokova bledica je starše vznemirila; hrup je vznemiril tudi živali; ni ga hotel vznemiriti / vznemiriti koga z očitki, s pismom
// narediti, povzročiti, da pride kdo v stanje notranje neubranosti, neurejenosti: film gledalca vznemiri; njegovi pogledi so jo vznemirili; čustveno, moralno vznemiriti / vznemiriti komu vest, ekspr. srce
// narediti, povzročiti, da pride kdo v stanje, ko hoče, želi
a) ukvarjati se s čim, spoznati kaj: neznani pojav je znanstvenike vznemiril / knjiga je vznemirila kritike
b) uresničiti kake želje, doseči kak cilj: lepotica je vznemirila marsikaterega moškega; spolno vznemiriti / ekspr. vznemiriti komu kri
2. s svojo dejavnostjo narediti, povzročiti, da pride kdo v stanje notranje napetosti, negotovosti: razbojniki so vznemirili vse mesto / prelet sovražnega letala jih je vznemiril
3. ekspr. narediti, povzročiti, da kaj ne miruje: veslo je vznemirilo vodo / strel vznemiri tišino prekine / nova visoka stavba je vznemirila staro mestno panoramo moteče razgibala
    vznemíriti se 
    priti v stanje notranje napetosti zaradi motenja, pričakovanja česa, navadno slabega, nezaželenega: ob strelu so se živali vznemirile; če samo pomisli na to, se vznemiri / kaj bo iz tega, se vznemiri sosed / glas se mu je vznemiril
    // priti v stanje notranje neubranosti, neurejenosti: ob gledanju filma se je zelo vznemiril; spolno se vznemiriti
    vznemírjen -a -o:
    vznemirjen človek, pogled; prisl.: vznemirjeno govoriti
SSKJ²
zastópstvo -a s (ọ̑)
1. dejavnost opravljanja pravnih poslov za druge: opustiti, prevzeti zastopstvo; zaslužek od zastopstva / generalno zastopstvo; zastopstvo za šampanjec
2. poslovna enota zunaj sedeža organizacije, podjetja, ki opravlja pravne posle za drugega: ukiniti, ustanoviti zastopstvo / delati v trgovinskem, zavarovalniškem zastopstvu
3. dejstvo, da se kdo zastopa sploh: spremeniti načela zastopstva / sorazmerno zastopstvo društev v odboru
4. skupina, skupnost, ki zastopa koga: določiti, voliti zastopstvo / star. obrtna zbornica je zastopstvo obrtništva
// zgod., v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji zastop: mestno, okrajno zastopstvo
SSKJ²
zelênje -a s (é)
1. zeleno rastlinje: nizka vratca prekriva zelenje; zasaditi prostor okrog bloka z zelenjem; bujno tropsko zelenje / hiša je skrita v zelenju; pot se vije med zelenjem
2. zeleni deli rastlin, zlasti listi, vršički: drevesa so že brez zelenja; nabirati, smukati zelenje za koze; okrasiti sobo z zelenjem / zelenje peteršilja, zelene
3. površina, porasla z (zelenim) rastlinjem: hodili so po samem zelenju / mestno zelenje zelene površine v naselju in ob njem
● temno zelenje gozdov zelenina, zelenost
SSKJ²
žítje -a s (ī)
1. knjiž. življenje: konec, kratkost žitja / mestno žitje; mirno žitje / žitje in bitje naroda
2. lit., v pravoslavnih deželah življenjepis svetnika, svetega človeka: brati, izdati žitje; žitje sv. Metoda / žitja srbskih vladarjev
SSKJ²
župánstvo -a s (ȃ)
1. urad župana: čakati na županstvu; sprejem, srečanje na županstvu; sodelovanje z županstvom; mestna uprava in županstvo / mestno, občinsko županstvo
2. naslov, dejavnost županov: prevzeti županstvo; potegovati se za županstvo
SSKJ²
ávtoprevózništvo in ávto prevózništvo -a s (ȃ-ọ̑)
podjetje za prevoz potnikov ali blaga z avtomobili: mestno avtoprevozništvo ima tudi svojo delavnico
// dejavnost avtoprevoznikov:
SSKJ²
bledolíčen -čna -o prid. (ī ȋ)
ekspr. ki ima bleda lica: bledolično mestno dekle
SSKJ²
blokírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. z obkolitvijo onemogočiti, preprečiti izhod: policija je blokirala mestno četrt; blokirati luko; okupator je blokiral mesto
2. zapreti za prehod: blokirati cesto, mejo
3. preprečiti gibanje, ustaviti: snežni metež je blokiral ves promet / na spolzki cesti ne blokiraj koles
4. gost. žarg. napisati ceno izdanega blaga na blagajniški blok: blokirati sendvič
♦ ekon. blokirati zaloge žganja ustaviti prodajo; fin. blokirati transakcijski račun, hranilne vloge onemogočiti razpolaganje; med. blokirati začasno ustaviti delovanje; rad. blokirati (radijski) sprejem s posebnimi pripravami preprečiti vpliv motenj na radijski sprejem; šah. blokirati kmeta zapreti mu pot; šport. blokirati preprečiti napad nasprotnih igralcev pri nekaterih igrah z žogo; tisk. blokirati postaviti kak tiskarski znak namesto predvidene črke
    blokíran -a -o:
    ekonomsko blokirana država država, ki so ji onemogočeni gospodarski stiki z drugimi državami; blokirana kolesa
SSKJ²
empír -a m (ȋ)
klasicistični umetnostni slog v začetku 19. stoletja, po izvoru iz Francije: mestno središče je grajeno v stilu empira in neoklasicizma / soba v empiru opremljena s pohištvom v tem slogu
// doba tega sloga: stavbe iz empira
SSKJ²
esplanáda -e ž (ȃ)
knjiž. prazen raven prostor pred kakim velikim poslopjem, ploščad: spomenik stoji na esplanadi pred mestno hišo
SSKJ²
izpáden -dna -o prid. (ā)
nanašajoč se na izpad: izpadni pojavi pri živčnih ljudeh / braniti izpadna vrata
♦ šport. izpadni korak korak, pri katerem je ena noga nekoliko skrčena v kolenu, druga pa iztegnjena; urb. izpadna cesta cesta, ki povezuje središče mesta ali mestno magistralo z zunanjo cestno mrežo
SSKJ²
kanalizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. zgraditi, urediti kanalizacijo: kanalizirati mestno četrt / kanalizirati močvirski svet
♦ teh. usposobiti rečno strugo za plovbo
2. publ. usmeriti, urediti: kanalizirati družbeno dejavnost; kanalizirati interese učencev v pravo smer / kanalizirati nesoglasja
SSKJ²
konzervátorka tudi konservátorka -e ž (ȃ)
ženska, ki konzervira: odgovorna konzervatorka pri projektu; konzervatorka za staro mestno jedro
SSKJ²
miníti mínem dov., miníl stil. mínil miníla (ī ī)
1. časovno se odmakniti: od takrat sta minili dve leti / polnoč je že minila; ekspr. večer mu je minil, da sam ni vedel kdaj
2. izraža prenehanje obstajanja: čakali so, da bo noč minila; vojna je minila se je končala / ekspr. ta ljubezen je samo igra, ki mine je minljiva / bolečina bo kmalu minila prenehala; čakati, da nevarnost mine; to bo minilo samo od sebe prenehalo; star. privid je minil izginil
3. nav. 3. os. izraža prenehanje telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: jeza, slaba volja ga je minila; zaspanost jo je v hipu minila / brezoseb., ekspr. jih bo že minilo
4. nar. pokvariti se, uničiti se: skoraj ves krompir je minil; leseni pod je že precej minil; slama bo na dežju minila
5. preh., knjiž. iti mimo (in naprej): minili so mestno obzidje; srečno miniti nevarne čeri / minil ga je, ne da bi ga bil pozdravil
● ekspr. minili so časi, ko si lahko delal, kar si hotel ne moreš, ne dovolimo ti več delati, kar hočeš; ekspr. ne mine dan, da ne bi prišel vsak dan pride; nar. jagode so letos že minile letos ne rodijo več; ekspr. zdelo se ji je, da ta noč ne bo nikoli minila da traja zelo dolgo časa; knjiž. pot ji je minila v pričakovanju srečanja med potjo je premišljevala o srečanju; ekspr. nobena prireditev ne mine brez nje pri vsaki prireditvi sodeluje; udeleži se vsake prireditve; nar. kmalu bi minila od lakote, strahu umrla; ekspr. vse pride, vse mine; prim. minuli
SSKJ²
múltipleks -a m (ȗ)
kinematograf, kjer istočasno predvajajo filme v več dvoranah: mestno središče izumira zaradi multipleksa v nakupovalnem središču na obrobju mesta; gradnja novega multipleksa s šestnajstimi dvoranami / kinematografski multipleks
SSKJ²
obletávati -am nedov. (ȃ)
1. letati okrog česa: golobi obletavajo zvonik / sateliti obletavajo zemljo
2. leteč se izogibati: letala so morala obletavati mestno središče
3. leteč se premikati od česa do česa: metulji obletavajo cvete / čebele so ves dan pridno obletavale cvetoče drevo
4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: obletavajo ga čudne misli, zle slutnje
5. ekspr. s prošnjami, prigovarjanjem si prizadevati pridobiti koga za določeno stvar: obletavali so jih novinarji in fotografi; dolgo časa je obletaval šefa / fant je vztrajno obletaval dekle
● obletaval ga je mrzel pot oblival; ekspr. obletaval jo je z radovednimi pogledi radovedno jo je ogledoval
    obletávati se 
    izgubljati liste, iglice: gozd se obletava / listje se obletava odpada; pren., knjiž. ta teorija se že obletava
    // star. osipati se: cveti, rože se obletavajo
    obletavajóč -a -e:
    obletavajoče se drevje
SSKJ²
obzídje -a s (ȋ)
zid, zidovi okrog starejših mest, utrdb: splezati na obzidje; cerkveno, grajsko, mestno, taborno, trdnjavsko obzidje; močno, visoko obzidje / obrambno obzidje / obzidje srednjeveških mest; pren., ekspr. obzidje nezaupanja se podira
♦ strojn. zidani del parnega kotla
SSKJ²
ozídje -a s (ȋ) star.
1. obzidje: Turki so preplezali ozidje; grajsko, mestno ozidje; mogočno, visoko ozidje
2. zidovje: na ovinku se je pokazalo ozidje lepe vile / vedno je v ozidju
♦ grad. skupek, celota zlasti nosilnih zidov stavbe
SSKJ²
ploščáda -e ž (ȃ)
zastar. ploščad: ploščada pred mestno hišo
Število zadetkov: 53