Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
Turon -a m zemljepisno lastno ime Tours: G. Bug ga je bil isvolil sa Shkoffa tiga Franskiga Meſta Turon im. ed. (III, 555) ǀ je bil perſilen pojti v' tu Meſtu Turon im. ed., taiſto Cerku, inu deshelo regerat (III, 555) ǀ po tem kir 36. lejt je bil v' Turoni mest. ed. Shkoff (III, 556) Tours, nadškofijsko mesto v osrednji Franciji; → Turn 2., → Turonensis
Pleteršnik
ubrániti, -im, vb. pf. 1) vertheidigend behaupten; u. komu kaj: u. sovražniku deželo; — 2) mit Erfolg vertheidigen: u. koga, da ga ne pretepejo; — sich erwehren, sich vom Leibe halten; u. se koga, česa; ubranili smo se sovražnika; u. se čemu: u. se izkušnjavi, Trub.; u. se sovražniku, Jsvkr.; u. se nesreči, Navr. (Let.); Ni ubranil se prošnjam matere, Preš.; — 3) verwehren, verhindern: u. komu vhod v mesto, v hišo; ubranil sem mu, da ni šel z doma; — verhüten: to najbolj ubrani, da se ne širi bolezen; težko sem ubranil, da ga niso pretepli.
Pleteršnik
ukrojíti, -ím, vb. pf. 1) zuschneiden, M., C.; u. obleko, Podkrnci-Erj. (Torb.); — beschneiden, C.; — 2) umgeben: mesto je z zidi ukrojeno, ogr.-C.; — z blagoslovom koga u., ogr.-C.; — 3) definieren, Cig.
Pleteršnik
upepelíti, -ím, vb. pf. einäschern, in Asche verwandeln, Mur., Cig. (T.), nk.; u. mesto, nk.
Pleteršnik
urǫ́čən, -čna, adj. 1) verhext, beschrien, verzaubert; uročna živina; "ne bodi jej uročno!" pritika, kdor hvali kako žival, Tolm.-Erj. (Torb.); tudi človek je lahko uročen; uročnega človeka navadno boli glava; (úročən, Št.); — uročna ženska, (katera provzroči uroke), Jurč.; — 2) bestimmt, festgesetzt, fest: uročno mesto, ogr.-C.; uročna volja, fester Wille, C.; — genau, C.; — 3) tüchtig, vortrefflich, gut, C.; — 4) Erb-, Erbschafts-, C.; uročni sin, der erbende Sohn, ogr.-C.
Pleteršnik
utŕditi, -im, vb. pf. fest machen, befestigen: u. mesto, die Stadt mit Festungswerken versehen; — abhärten; u. telo; — bestärken; u. koga v hudobiji, Jsvkr.; bekräftigen, dauerhaft machen; u. prijateljstvo.
Svetokriški
Valenc(ij)a -e ž zemljepisno lastno ime Valencia: v' tem meſti Valentia im. ed. ſe je nashla ena greshna, inu nezhiſta shena ǀ v' tem meſti Valentia im. ed. ǀ v' tem lejti 1615. v' shpanski Krajlevuſti v' tej desheli Valenza im. ed. enu cellu lejtu nej bilu desha ǀ v'valentia im./mest. ed. ie bil en takorshen nemaren, hudoben, inu nehualeshen ſiin de Valencia cit. pril. osebno lastno ime iz Valencije: kakor pravi S. Thom: de Valentia Valéncia, špan. Valencia, mesto in pokrajina ob sredozemski španski obali
Svetokriški
Valpa ž zemljepisno lastno ime Valpa: Poshli tvoje Genizharje gledat gdu prebiva v' Eſſeki, v' Petzirquah, v' Albi Reali, v' Sigeti, v' Caniſſi, v' Peter Varadini, v' Willaki, v' Dotis, v' Palloti, v' Walpi mest. ed. (IV, 171) Válpa, mesto v Romuniji
Prekmurski
váraš tudi vároš -a m mesto: Váras ABC 1725, A3b; váras (város) AIN 1876, 10; Steroga varaſsa Bogh nebrani SM 1747, 80; sze je Zvelicsiteo grozio .. várasi KOJ 1833, X; je odlocſeno ober tvoi ſzvéti Váras SM 1747, 10; poſzlao je je vu vſzáki váras KŠ 1771, 202; Setuj vu te bláj'zen váras BKM 1789, 430; Kájn je váras zozidao KM 1796, 10; i po városi sze vozo AI 1875, br. 1, 6; cslovik ſteroga ſzam pred váraſſom ſzrécsao KM 1790, 34; Vnougi pred Augsburg várasom gorobeseni KOJ 1848, 9; Z-káksimi zaposztavkami sze vküpszprávlajo varasouv iména KOJ 1833, 132; Vecs mêszt (vesznic i varasôv) KAJ 1870, 162; varasôv imé AIN 1876, 10; varasé nyihove szi razvigao TA 1848, 7
Pleteršnik
várovati, -ujem, vb. impf. achtgeben; varuj, da ne padeš! — schützen, hüten, bewachen, bewahren; nav.: v. koga, kaj; otroke v.; čuvaji mesto varujejo, Škrinj.-Valj. (Rad); tudi: v. koga, česa: Bog varuje naših otrok, Krelj-Mik.; angeli varujo otrok, Trub.; svojega dvora varuje, Trub.; vrat v., das Thor hüten, Dalm.; varujte svojih teles vsacega greha, Burg.; Fantiči, dekliči kresujejo, Žitnega polja varujejo, Npes.-K.; Kum teh krajev prehude burje in mraza varuje, Levst. (Zb. sp.); mlade žene v. doma, Jurč.; — nicht gelangen lassen: v. koga v kaj, Cig.; prosim, da jih v hudo varuj, Ravn.; straža ga je iz ječe varovala, Ravn.; Bom pel, gosence kaj na repo var'je, Preš.; — v. se, sich hüten, sich schützen; v. se koga, česa, sich vor jemandem, vor etwas schützen; varujte se krivih prorokov! varujte se vpričo ljudi delati dobrih del! Ravn.; (imprt. se nav. izgovarja vári, vár', várite, vár'te, nam. váruj, várujte); — prim. stvn. vara, Acht, Mik. (Et.).
Prekmurski
večér -a m večer: Gda vecsér gratüje KŠ 1771, 53; Vecsér je grátalo AI 1875, kaz. br. 7; Vecsér je gráto AIN 1876, 9; nej li ſzamo veſzéloga vecséra nebi mogao zadobiti KŠ 1754, 225; sztrasno meszárjenye naprávi med nyimi od ütra do vecséra KOJ 1848, 9; Ah! mir mi daj do vécsara KAJ 1870, 12; do vécsari szi pa vszáki malo bolje premiszli AIP 1876, br. 7, 2; dán ſze je na Vecſér obrno SM 1747, 47; Na vecſér ſzo te doli zkri'za vzéli BKM 1789, 89; Proti vécsarom prizové ovcsár psza KAJ 1870, 139; Po večeráj povrže mesto AI 1878, 7
Pleteršnik
vedrilíšče, n. mesto, kjer kdo vedri, Fr.-C.; — prim. vedriti 2).
Svetokriški
Veliki Varadin -ega -a m zemljepisno lastno ime Veliki Varadin: Poshli tvoje Genizharje gledat gdu prebiva v' Eſſeki, v' Petzirquah … inu v' tem velikim Varadinu mest. ed. (IV, 171) Véliki Váradin, nem. Großwardein, madž. Nagyvárad, srlat. Varadinus Majus, romun. Oradea, mesto v današnji Romuniji blizu madž. meje
Svetokriški
Verona ž zemljepisno lastno ime Verona: V'tem Meſti Verona im. ed., ie bila ena matti (II, 339) Veróna, mesto v severni Italiji
Pleteršnik
vhòd, -hǫ́da, m. 1) der Eingang, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) der Einzug, der Einmarsch, Mur., Cig., Jan., nk.; v. imeti v mesto, den Einzug in die Stadt halten, Cig.; — der Introitus, Cig., Jan.
Celotno geslo Pohlin
Videm [vídǝm] samostalnik moškega spola

furlansko mesto Videm

Pleteršnik
vȋdež, m. 1) = oko (v uganki): štirje noseži, dva vileža, dva videža, dva slišeža, štirje streljajo, eden pometa, (= krava), Sv. Peter pri Gorici-Erj. (Torb.); — 2) mesto, na katerem se kaj lepo in lehko vidi: "na lepem videžu je (kaka stvar), ali ti je vendar ne vidiš", Soška dol.-Erj. (Torb.); — 3) die Sicht, Jan.; dolgo ni bilo nobenega na videž, LjZv.; pesem peti o prvem videžu (a vista), DZ.; to je vsem ljudem na videžu, rekše, vsi ljudje morejo to videti, Senožeče (Notr.)-Erj. (Torb.); vsem ljudem na videž postaviti = tako postaviti, da vidijo vsi ljudje, Senožeče-Levst. (Nauk); na v. razgrniti, zur Einsicht auflegen, Levst. (Cest., Pril.); na v. razgrnjen biti, aufliegen, Levst. (Nauk); na videž obešena tarifa (ausgehängt), DZ.; resnica mora na videž (ans Tageslicht), LjZv.; preiskovanje dene na videž (ergibt), DZ.; — 4) der Schein; na videž = na videz, LjZv.; — grdo na v., hässlich anzusehen, Jarn. (Sadj.); lepši na v., schöner anzusehen, Ljub.
Svetokriški
Vilanova ž zemljepisno lastno ime Villanovade Vilanova cit. pril. osebno lastno ime iz Villanove: S. Thomas de Villanova pravi à Villanova cit. pril. iz Villanove: ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Thomas à Villa Nova ǀ beſsede S. Thomaſa à Villa Nova ǀ S. Thomash à Villa Moua Villanova, špan. Villanueva de los Infantes, mesto pri Fuenllani, rojstnem kraju sv. Tomaža iz Villanove; → Vil. no.
Svetokriški
Viljak (?) -a m zemljepisno lastno ime Beljak (?): Poshli tvoje Genizharje gledat gdu prebiva v' Eſſeki, v' Petzirquah, v' Albi Reali, v' Sigeti, v' Caniſſi, v' Peter Varadini, v' Willaki mest. ed. (IV, 171) Zaradi drugih tu navedenih krajev, ki so vsi jugovzhodno od Ljubljane, je domneva, da je mišljeno kor. mesto Belják, nem. Villach, vprašljiva.
Svetokriški
Virovitica -e ž zemljepisno lastno ime Virovitica: poshli gledat tvoje Bashe, inu Vizire, kaj s' en bopen, ali snamine se najde na Naihaiselnu … na Verovitizi mest. ed. (IV, 171) Virovítica, mesto v hrv. Baranji
Število zadetkov: 461