Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu. Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
So omrežja Linkedin, Facebook, Twitter in podobna socialna, družbena ali družabna?
Mnenja članov Lektorskega društva Slovenije so različna. O teh omrežjih se govori in piše vsak dan, zato vas prosimo, da nam svetujete, katero ime je najprimernejše, imamo pa tudi občutek, da niso vsa omrežja enaka, torej bi morda bili primerni dve poimenovanji, pri katerih bi bile upoštevane te razlike.
Hvala in lep pozdrav.
Lektorsko društvo Slovenije
Zanima me, ali je sledeča poved pravilna: Osnovna pogoja za nastanek žleda so temperaturni obrat in padavine.
Zanima me, ali je ustrezna glagolska oblika v množini. Sklepam, da gre za podoben primer kot To mesto so Brežice, kjer ne pride do ujemanja med osebkom in povedkom.
Iz zgodovinskih razlogov so v slovenščini uveljavljene in predpisane ruske različice številnih ukrajinskih in beloruskih imen (na primer Lvov, Vitebsk namesto Lviv, Vicebsk). Kateri pa je primeren zapis imen, ki nimajo uveljavljene slovenske oblike – ali slediti zgledu in jih porusiti (Ivano-Frankovsk, Kristina Timanovska) ali upoštevati izvirni jezik (Ivano-Frankivsk, Kriscina Cimanovska)?
V društvo imamo v statutu določeno delovno mesto poimenovano TAJNIK. To delovno mesto zaseda gospa in potem je v zapisnikih, kjer je zapisana njena diskusija, poročilo ali podobno napisano TAJNIK ime in priimek ali v dopisih, kjer je podpisana enako: TAJNIK ime in priimek.
Po mojem mnenju to ni pravilno in bi moralo biti zapisano: TAJNICA ime in priimek.
Kakšno je vaše mnenje?
Odgovor oz. razlago svetovalnice v zvezi D/d-evinskim gospostvom sem že poznal, vendar jedro mojega vprašanja ostaja neodgovorjeno, zaradi česar sem se obrnil na vas.
Če sem vas prav razumel, razlagate uporabo velike oz. male začetnice glede na preteklo, tj. zgodovinsko rabo, zlasti zgodovinarjev. Ker je le-ta raznolika in mi ne daje odgovora, sem se tudi obrnil na vas. In vas prosim za odgovor, če je ta seveda mogoč, kakšna je norma pravilne rabe začetnice v besedni zvezi "Loško/loško gospostvo" z vidika jezikoslovne stroke danes?
Ob tem priznam, da za rabo z desnim prilastkom (G/gospostvo Škofja Loka) ali rabo na način besedne zveze Š/škofjeloško gospostvo doslej nisem vedel oz. zanju prvič slišim. Predvidevam, da gre za novejšo rabo, podobno kot se za sicer uveljavljeno zvezo Loški grad iz komercialnih nagibov dandanes pogosto uporablja zveza Škofjeloški grad.
Kot rečeno, vas prosim za strokovno utemeljitev pravilne rabe.
Zadnjič sem zasledila oglas ker si vsi zaslužite zabavo. Dobila sem vprašanje ali bi lahko bilo pravilno tudi ker si vsi zaslužite zabave, po principu prinesite mi/želim si kave namesto kavo itd. Tako me zanima ali je pravilno oboje ali ne ter zakaj.
V odgovorih https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1967/pravilen-zapis-ks-tržič-mesto in https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1675/pomišljaj-ali-vezaj pišete o (ne)rabi ločil v imenih, niste pa napisali, kdaj se piše center v imenu Ljubljana Center z malo oz. z veliko začetnico (v enem odgovoru pišete z malo, v drugem z veliko začetnico). Prosim za pojasnilo.
Zanima me, zakaj se glavnemu mestu Kitajske v slovenščini še vedno reče Peking? V kitajščini se to ime izgovarja Bejžing. Peking je evropska (angleško-francoska) transliteracija kitajske besede iz 19. stoletja, ki temelji na izgovorjavi v južni mandarinščini. V 50ih letih so Kitajci sprejeli sistem transliteracije iz kitajskih pismenk v latinico (pinyin), po katerem se njihovo glavno mesto v latinici piše Beijing. Pinyin kot standard transliteracije priznava tudi International standards organisation (ISO). Tudi v angleščini, iz katere izvira zapis Peking so takšen zapis že sprejeli.
Torej zakaj 30 let po tem ko se je novi zapis uveljavil tudi na mednarodni ravni (in bil sprejet s strani ISO) v slovenščini še vedno vztrajamo pri starem zapisu, ki izvira iz časov kolonializma in ki nima povezave s slovenščino, saj smo ga prevzeli iz angleščine?
Zanima me pravilna uporaba naziva, pridobljenega na prvi in drugi bolonjski stopnji različnega študija.
Primer: Janez Novak, je diplomiran fizioterapevt , ki je nato nadaljeval študij kineziologije. Se zapis naziva uporabi po vrstnem redu, npr.: Janez Novak dipl. fiziot, mag. kin.
Ali se napiše najprej »višjo« stopnjo izobrazbe? npr.: Janez Novak mag. kin., dipl. fiziot.?
Zanimajo me možnosti za zapis okrajšave za številko (št.) v mednarodni rabi: a) Se znak lojtra (#) v takšni rabi piše s presledkom ali brez njega (# 1 ali #1)? b) Se latinska okrajšava za N/numero piše z veliko ali malo začetnico (No./no.)? c) Ali morda obstaja še kakšen drug način zapisa okrajšave za številko, ki bi ga lahko uporabili v mednarodni rabi in bi bil hkrati v skladu s slovenskim pravopisom?
Zanima me, če obstaja kakšno pravilo za zapisovanje slovenskih večbesednih zemljepisnih imen v angleških tekstih?
Dilema je v tem, ali naj bi se v angleščini drugo besedo npr. dvobesednih slovenskih zemljepisnih imenih pisalo z veliko začetnico (kot je to praksa v angleščini) ali pustiti v izvorniku, kot je pravilno v slovenščini?
Recimo:
- Arja vas
Angleški članek na Wikipediji navaja "Vas" z veliko začetnico: https://en.wikipedia.org/wiki/Arja_Vas
Ali se torej vse besede v takšnih večbesedna imenih v angleščini piše z velikimi začetnicami, ne glede na izvorni zapis v slovenščini, ki drugo besedo navaja z malo začetnico?
Zanima me, ali bi v spodnji povedi lahko beseda zadnji bila števnik? Ali je pridevnik?
Ali bi beseda zadnji v tem primeru lahko bila števnik, kjer se vprašamo: *Kateri so bili Kanadčani? Ali je to pridevnik?
Trije šumniki (č, š in ž), trije sičniki (c, s in z). V slovenščini pa obstaja tudi šumnik dž. Ali bi lahko rekli, da je dz sičnik, ki je povezan s šumnikom dž?
V šoli so učenci pisali narek in je učenec napisal Ljubljanski grad z veliko začetnico, učiteljica je popravila na malo začetnico. Zanima me zakaj, če je to ime gradu?
Kako pravilno zapišemo ime Arboretum Volčji p/Potok? V SSKJ (pri iztočnici arboretum) sem zasledila, da se beseda potok piše z malo. Hvala za odgovor s pojasnilom.
Dovolite vprašanje o uporabi velike začetnice, prosim. Jasno je, da se uporablja mala začetnica, ko pišemo dedek, babica, mamica, očka itd. Tu ne gre za lastno ime.
Ko pa otrok reče: Dedek, Babi, Nona, Mami, Oči,... gre za lastno ime. Otrok točno ve za katero osebo gre in je to edino ime, ki ga tej osebi pripisuje. Za otroka je to lastno ime.
Vprašanje: Ali je dovoljeno pisati dedek, babica, nona, mamica itd z veliko začetnico, če želimo poudariti, da gre za lastno ime?
Glede na besedni red v pretekliku, ki je že bil objavljen v tem vprašanju, me zanima, zakaj se vrstni red spremeni, ko dodamo členek "že". Pomožni glagol biti je na drugem mestu:
Ko dodamo že, se spremeni in nastane:
Po katerem pravilu pride pomožni glagol biti v tem primeru na prvo mesto?
Pozdravljeni, zanima me, kako je z besednim redom v slovenščini.
Primer:
Ali npr. naklonski glagol in nedoločnik vedno stojita skupaj?
Dobrodošla bi bila še kakšna informacija na splošno o besednem redu.
Pozdravljeni, zanima me, kako je pravilno (npr. v naslovu članka):
Miha Zupanič najbolje uvrščeni član Judo kluba Bežigrad
ali
Miha Zupanič najbolje uvrščen član Judo kluba Bežigrad
Dostopnost
Dostopnost