Zadetki iskanja
1. dajati komu kaj v last tako, da plača dogovorjeno ceno: prodajati knjige, obleko, zelenjavo; prodajati na trgu, po hišah; drago, poceni prodajati / danes se dobro prodaja / prodajati pod ceno, v izgubo; prodajati po znižanih cenah / prodajati na meter, po kosih / prodajati na debelo, na drobno, na kredit / drago prodajati svoje usluge
2. ekspr. odpovedovati se čemu zaradi koristi: prodajati svojo čast
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje ali dejanje, kot ga določa dopolnilo: prodajati dolgčas dolgočasiti se; prodajati lenobo lenariti; pog. ne prodajaj sitnosti ne sitnari; prodajati slabo voljo biti slabe volje, kazati slabo voljo
4. ekspr. praviti, pripovedovati, kar izraža dopolnilo: prodajaj svojo modrost, učenost kje drugje / prodajati laži lagati
● ekspr. prodajati meglo nejasno, neutemeljeno, brez logičnih povezav razlagati kaj, zavajati koga; ekspr. prodajati zijala zadrževati se kje in si radovedno ogledovati; ne prodajaj kože, dokler je medved še v brlogu ne razpolagaj s stvarjo, ki je še nimaš
♦ etn. blago prodajati otroška igra, pri kateri udeleženec v vlogi kupca ugiblje, katero blago predstavljajo drugi
- prodájati se ekspr.
1. sodelovati z nasprotnikom, sovražnikom zaradi koristi: zaradi lakote se ne bomo prodajali
2. imeti ljubezenske, spolne odnose s kom zaradi koristi: ta ženska se prodaja (za denar)
- prodájan -a -o:
to je najbolje prodajana knjiga v tem letu
prodájati se -am se (ȃ) slabš. komu/čemu ~ ~ sovražniku |sodelovati z njim zaradi koristi|; poud. ~ ~ za denar |imeti spolne odnose za plačilo|
(Tujcem) /brez pravega povoda/ prodaja okoliške parcele.
/Brez pravega povoda/ (povsod) prodaja dolgčas in slabo voljo.
(Povsod) je (ljudem) prodajal zelo sumljive novice.
nanašajoč se na prostornino: prostorninska enota, mera; prostorninsko razmerje pri plinih / prostorninska stiska v šolah prostorska stiska
♦ fiz. prostorninski raztezek povečanje prostornine; les. prostorninski les les, ki se meri zložen v skladovnico; prostorninski meter enota za merjenje lesa glede na prostornino
1. razdalja med skrajnima točkama česa: izmeriti, oceniti razpon; to letalo ima majhen razpon kril; velik razpon; razpon rogovja pri govedu / peruti tega ptiča imajo en meter razpona
2. navadno s prilastkom razsežnost:
a) glede na začetno in končno mejo: barvni razpon; razpon človeškega glasu / časovni razpon
b) glede na število sestavin: njegova angleščina ima širok razpon, saj sega od knjižnega do pouličnega jezika
● publ. zmanjšati razpon med najvišjimi in najnižjimi osebnimi dohodki razliko
♦ grad. razpon mostu razdalja med opornikoma
Zanima me, kako pravilno sklanjamo priimek slovenskega pesnika – Aleš Šteger (Štegra ali Štegerja). Priimek Sever npr. podaljšujemo z -j (Severja), prav tako Šercer (Šercerja).
Zanima me rodilnik ali svojilni pridevnik za priimek Prostor. Prostorja in Prostorjev, tako kot Sever in Požar?
- 1. navadno v množini podloženo zimsko obuvalo z debelim rebrastim podplatom, ki sega največ do kolena
- 2. navadno v množini, nekdaj krajša lesena smučka
- 3. neformalno užitna lističasta goba z belimi trosi, lepljivim sivim klobukom in bledo rumenim betom; primerjaj lat. Tricholoma portentosum; SINONIMI: sivka, iz biologije zimska kolobarnica
poseben, svojevrsten: biti v specifičnem položaju; beseda ima v tej zvezi specifičen pomen; težko je ustreči njenim specifičnim željam; opisovati specifično življenje mornarjev
// značilen, tipičen: njegova specifična lastnost je, da rad vsakomur svetuje; za tako kurjenje je specifična velika poraba kurjave / med njima so specifične razlike
♦ fiz. specifični upor upor en meter dolgega odseka vodnika s presekom enega kvadratnega milimetra; specifična teža teža 1 m3 snovi; specifična toplota toplota, ki segreje en kilogram snovi za eno stopinjo; med. specifična bolezen bolezen, ki jo povzroča en sam mikrob
- specífično prisl.:
specifično romantičen način pisanja; to je specifično slovenska narodna jed; sam.: ljudska umetnost je nekaj specifičnega
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- 11
- 12
- Naslednja »