Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Geologija
adúktor -ja m
Celotno geslo eSSKJ
amplitúda amplitúde samostalnik ženskega spola [amplitúda]
    1. iz fizike največji odmik nihajoče fizikalne količine od ravnovesne lege
    2. razpon, razlika med najvišjo in najnižjo lego, vrednostjo, mero česa, kar se enakomerno ponavlja
      2.1. skrajna lega, vrednost, mera česa, kar se enakomerno ponavlja
    3. ekspresivno spreminjanje, menjavanje, prehajanje iz ene skrajnosti v drugo, zlasti glede na vrednost, kakovost
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amplitude, angl., frc. amplitude iz lat. amplitūdō ‛širina, velikost, obsežnost’, iz amplus ‛obsežen, zajeten, velik’
Celotno geslo Etimološki
bezgȃvka -e ž
SSKJ²
bíceps -a m (ȋ)
anat. mišica, ki ima na enem koncu dva kraka, dvoglava mišica: napet biceps nadlakta
Pravopis
bíceps -a m (ȋ) dvoglava mišica
Pravopis
bicipitálen -lna -o (ȃ) dvoglav
bicipitálni -a -o (ȃ) anat. ~a mišica
SSKJ²
ciliáren -rna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na ciliarnik: ciliarna mišica
SSKJ²
črévničen -čna -o (ẹ̑)
pridevnik od črevnica: črevnična mišica
Pravopis
črévničen -čna -o (ẹ̑)
črévnični -a -o (ẹ̑) ~a mišica
SSKJ²
déltast -a -o prid. (ẹ̑)
podoben trikotni obliki velike črke delta: deltasto ustje reke; deltasta krila letala
♦ anat. deltasta mišica parna ramenska mišica trikotne oblike
Pravopis
déltast -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~o ustje reke
déltasti -a -o (ẹ̑) anat. ~a mišica
Geologija
didúktor -ja m
Pravopis
digástričen -čna -o (á) zdrav.
digástrični -a -o (á) ~a mišica
Pravopis
dilatátor -ja m z -em (ȃ) ‹razširjevalnik›; zdrav. (mišica) odpiralka
SSKJ²
dŕsa -e ž (r̄)
sled od drsanja, spodrsavanja na tleh: deblo je napravilo velike drse / zbrisati drse na parketu
// star. drsalnica, drsnica: z drsanjem ne bo nič, je drsa preveč slaba
● ekspr. mu že drsa poje zaradi starosti, oslabelosti hodi drsaje
♦ agr. (plužna) drsa nekdaj opora, na kateri sloni prednji del gredlja; anat. drsa žleb na kosti, po katerem drsi kita ali mišica; geol. drsa od tektonskih premikov zglajena ploskev kamnine
SSKJ²
dvóglàv in dvógláv -áva -o prid. (ọ̑-ȁ ọ̑-á; ọ̑-ȃ)
ki ima dve glavi: dvoglavo tele / v pravljicah dvoglavi zmaj; pren. dvoglava gora
● dvoglavi orel podoba orla z dvema glavama, zlasti v državnih grbih
♦ anat. dvoglava mišica mišica, ki ima na enem koncu dva kraka
SSKJ²
golénji -a -e prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na golen: golenja kost; golenja mišica
♦ med. golenja razjeda razpadanje tkiva na goleni zaradi prehranitvenih motenj pri krčnih žilah
Celotno geslo eSSKJ
golénski golénska golénsko pridevnik [golénski] ETIMOLOGIJA: ↑golen
SSKJ²
izhodíšče -a s (í)
1. točka, mesto, iz katerega kaj izhaja, v katerem se kaj začne: vračati se na izhodišče; izhodišče gibanja, valovanja; izhodišče za vojaške napade / kraj je znano izhodišče za gorske ture
♦ anat. izhodišče mišice mesto na kosti, kjer se mišica začenja; geom. koordinatno izhodišče iz katerega se merijo koordinate
2. kar predstavlja osnovo, temelj česa: postaviti za izhodišče napačno trditev; dokument bo služil kot izhodišče za pogajanja; družbena, idejna izhodišča; izhodišče dokazovanja; ta služba je bila zanj le izhodišče za nadaljnjo kariero; izhodišče za razpravo
3. izhod: iskati si izhodišče iz porušene hiše / boj jim je bil edino izhodišče iz težkega položaja
SSKJ²
iztegoválka -e [tudi istegovau̯ka] ž (ȃ)
anat. mišica, ki izteguje del okončine: palčna iztegovalka; iztegovalka stegna, zapestja; iztegovalke in upogibalke
Število zadetkov: 164