Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
lúčca tudi lúčica -e ž, rod. mn. lúčic (ū)
manjšalnica od luč: lučca brli, gori; lučca miglja; na nasprotnem bregu se je posvetila lučca; gledal je lučce, kako se pomikajo v temi / lučca upanja
● ekspr. na milijone lučic miglja na nebu zvezd
♦ bot. kalcedonijska lučca dlakava vrtna rastlina z rdečimi cveti, Lychnis chalcedonica; kukavičja lučca travniška rastlina s svetlo rdečimi cveti v socvetju, Lychnis flos cuculi
SSKJ²
migljáti -ám nedov. (á ȃ)
hitro, lahkotno se premikati sem in tja: listje, trava miglja v večerni sapici; plamenček petrolejke je enakomerno migljal / zrak miglja v popoldanski vročini / ekspr. pes miglja z repom maha; pren., ekspr. v zenicah ji je migljal nasmešek
// ekspr. dajati vtis utripanja, prekinjanja svetlobe: zvezde so migljale v jasno noč
● črke mu migljajo pred očmi pri branju ima občutek, da niso pri miru
    migljajóč -a -e:
    migljajoč plamen; migljajoč zrak; migljajoče luči, zvezde
SSKJ²
migljàv -áva -o prid. (ȁ á)
ki miglja: migljavo listje / migljava svetloba sveč
SSKJ²
spárica -e ž (ȃ)
nar. soparica: poletna sparica / nad mestom miglja sparica
SSKJ²
trepetàv -áva -o prid. (ȁ á)
1. ki trepeta, miglja: trepetav plamen; trepetavo listje / jezero je bilo svetlo in trepetavo rahlo, drobno vzvalovano / trepetavo ozračje na slikah
// tresoč se: trepetave roke / trepetav glas / trepetava pisava z drobno nalomljenimi potezami
2. ekspr. boječ, bojazljiv: sramoval se je, da je tako trepetav
SSKJ²
večérnica -e ž (ẹ́)
1. zvezda Venera na večernem nebu: večernica miglja na obzorju; svetla večernica
2. knjiž. vrtna ali divja rastlina z jajčastimi, nazobčanimi listi in cveti v grozdih; nočnica: večernica se je razcvetela
3. mn. večerniška povest: brati, pisati večernice / zbirka Slovenske večernice
4. mn., nar. popoldansko cerkveno opravilo: iti k večernicam / zvoniti k večernicam
♦ zgod. sicilijanske večernice upor prebivalcev Sicilije proti francoskim zavojevalcem leta 1282

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
máhati -am nedov.
1.
s čim delati (neurejene) gibe, navadno z rokami
SINONIMI:
pomahovati, knj.izroč. gestikulirati, ekspr. klatiti, ekspr. kriliti, ekspr. migati, ekspr. migljati, ekspr. mlatiti, ekspr. opletati, ekspr. otepati, knj.izroč. razmahovati, nar. raztepati, knj.izroč. stepati, ekspr. vihrati, redk. zamahovati
2.
komu z mahanjem kaj sporočati
SINONIMI:
ekspr. migati, knj.izroč. pomahovati
GLEJ ŠE SINONIM: jesti, kritizirati, mahedrati, tepsti, udarjati, zabavljati
Celotno geslo Sinonimni
večérnica -e ž
zvezda Venera na večernem nebu
SINONIMI:
zvezda večernica
GLEJ ŠE SINONIM: nočnica
GLEJ ŠE: povest

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
sȃt -a in satȗ m

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
mȋglja, f. das Straußgras (agrostis), C.
Pleteršnik
migljáti, -ȃm, vb. impf. 1) schnell hinundherbewegen: z očmi m., blinzeln, Cig., Mik.; — z repom m., wedeln; — 2) in zitternder Bewegung sein, flimmern, schimmern; pred očmi mi miglja; zvezde migljajo na nebu; — 3) wimmeln.
Število zadetkov: 11