Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Frazemi
beséda Frazemi s sestavino beséda:
beséd zmánjka [kómu], beséda gré kómu težkó iz úst, beséda gré kómu težkó z jezíka, beséda je dála besédo, beséda je mesó postála, beséda je pádla na kámen, beséda ni kònj, bíti krátkih beséd, bíti móž beséda, bíti rédkih beséd, částna beséda, dajáti částno besédo [kómu], dáti besédo [kómu], dáti částno besédo [kómu], do zádnje beséde, držáti besédo, držáti kóga za besédo, iméti besédo, iméti glávno besédo, iméti pólna ústa beséd, iméti zádnjo besédo, mójster beséde, ne čŕhniti niti beséde, ne iméti lépe beséde za kóga/kàj, ne izbírati beséd, ne nájti lépe beséde za kóga/kàj, ne rêči niti beséde, ne rêči šè zádnje beséde, ne spregovoríti niti beséde, niti beséde ne správiti iz sêbe, od pŕve do zádnje beséde, ognjemèt beséd, ostáti móž beséda, požréti besédo, prijéti kóga za besédo, sáme beséde so kóga, samó beséde so kóga, snésti besédo, škóda beséd, tó je beséda, vzéti kómu besédo, vzéti kómu besédo iz úst, vzéti kómu besédo z jezíka
Celotno geslo ePravopis
Božiček
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Božička samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
domišljijski lik
IZGOVOR: [božíčək], rodilnik [božíčka]
BESEDOTVORJE: Božičkov
Celotno geslo NESSJ
breza1
Celotno geslo NESSJ
cevg
Celotno geslo ePravopis
Dravski Dvor
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Dravskega Dvora samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Miklavž na Dravskem polju
IZGOVOR: [dráu̯ski dvór], rodilnik [dráu̯skega dvóra]
BESEDOTVORJE: Dravskodvorčan, Dravskodvorčanka, Dravskodvorčanov, Dravskodvorčankin, dravskodvorski
Celotno geslo NESSJ
forela
Celotno geslo eSSKJ
hô in hò; in hôhô medmet
    1. ponovljeno posnema glas pri glasnem smejanju, krohotanju
      1.1. ponovljeno izraža, da se govorec šali, posmehuje
    2. ponovljeno izraža, da govorec s posmehom zanika, zavrača sogovorčevo izjavo
    3. ponovljeno izraža, da je govorec presenečen
    4. ponovljeno uporablja se, ko Božiček govori z ljudmi ali ko ga kdo posnema
    5. kot samostalnik, ponovljeno glas pri glasnem smejanju, krohotanju
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glas pri smejanju, zlasti moškem, tako kot npr. rus. ho, nem. ho, angl. ho; v 4. pomenu prevzeta iz amer. angl. ho
Celotno geslo eSSKJ
hòjla medmet
    1. neformalno uporablja se, ko govorec želi veselo, prijazno pritegniti pozornost
    2. neformalno uporablja se, ko govorec ob prihodu, srečanju veselo pozdravi koga
    3. izraža, da govorec občuti veselje, presenečenje
ETIMOLOGIJA: pod vplivom ↑hoj iz hola, kar je prek nem. holla iz frc. holà, prvotno ‛stoj!’, iz ho imitativnega nastanka + là ‛tam, tja’
Jezikovna
Imena krajev z besedno zvezo »Sveti trije kralji« in velike začetnice

V tej temi ste odgovorili na vprašanja o veliki/mali začetnici za praznik sveti trije kralji. V vseh primerih se je del imena praznika (trije kralji) pisal z malo začetnico.

https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/784/imena-praznikov-sveti-trije-kralji

Zanima pa me, zakaj se v imenih krajev, kot sta Sv. Trije Kralji v Slovenskih goricah in Vrh svetih Treh Kraljev ta del (trije kralji) piše z veliko začetnico, čeprav se v osnovi piše z malo?

V primeru, če ime kraja vsebuje večbesedno nenaselbinsko ime, ki ga vsebuje tudi ime zgornjega kraja (Slovenske gorice), se tudi v imenu kraja neprvi del nenaselbinskega dela piše z malo začetnico. Podobni primeri: Šempeter v Savinjski dolini, Miklavž na Dravskem polju, Lenart v Slovenskih goricah ...

Kako to, da so imena, kot so sveti trije kralji, izjema in se v imenih krajev pišejo z veliko začetnico, čeprav se v recimo imenu praznika pišejo z malo?

Jezikovna
Imena praznikov: sveti trije kralji

Imam nekaj dilem v zvezi s poimenovanjem praznika, ki je zdaj že za nami. Ali je pravilno:

  • okrog praznika svetih treh kraljev ali
  • okrog praznika Svetih treh kraljev ali
  • okrog praznika svetih Treh krajev?

Še dilema pri sopomenskem poimenovanju praznika:

  • ali okrog praznika Gospodovega razglašenja ali
  • okrog praznika gospodovega razglašenja?

Že pri samem poimenovanju se mi zdi nenavadno, da ima SP 2001 zapisano Sveti trije kralji (tudi npr. Sveta družina), medtem ko gre pri besedi sveti dejansko za naziv (pišemo npr.: sv. Janez, sv.Barbara itd.).

Celotno geslo Frazemi
krùh Frazemi s sestavino krùh:
bíti krúha láčen, bíti ob krúhu in vôdi, bíti [od] krúha pijàn, bíti žé pri krúhu, dóber kàkor béli krùh, dóber kàkor krùh, dóber kot krùh, íti s trebúhom za krúhom, iz té móke ne bo krúha, ob krúhu in vôdi, odíti s trebúhom za krúhom, postíti (se) ob krúhu in vôdi, potrében kot krùh, potrebováti kóga/kàj kot krùh, potrebováti kóga/kàj kot krùh in vôdo, preobjésti se [bélega] krúha, rézati kruh kómu, skórja krúha, slúžiti svój krùh, živéti ob krúhu in vôdi, življênje ob krúhu in vôdi
Jezikovna
Mala ali velika začetnica: Kako zapisati »Miklavžev čaj«?

Zanima me velika oz. mala začetnica v naslednjih primerih:

  • pili smo Miklavžev/miklavžev čaj
  • izdelovali smo Miklavže/miklavže iz testa

Podobno lahko navežem še na Martinove/martinove stojnice in Martinove/martinove dneve.

Celotno geslo Etimološki
mȋkica -e ž
SSKJ²
Miklávž -a m (ȃ)
v krščanskem okolju svetnik, upodobljen navadno v škofovski opravi, ki po tradiciji na večer pred 6. decembrom obdaruje otroke: to mu je Miklavž prinesel; otroci Miklavžu pišejo pisma
// kdor preoblečen v tega svetnika dan pred 6. decembrom obdaruje otroke: obisk, prihod Miklavža; sprevod z Miklavžem in parkeljni / Miklavži so obdarovali otroke po različnih krajih / darilo za miklavža ki ga kdo dobi ob prazniku svetega Miklavža; dan pred miklavžem pred 6. decembrom; pobeljeni miklavž, božič in silvestrovo
Pravopis
Miklávž -a m z -em oseb. i. (ȃ)
Miklávžev -a -o (ȃ)
Celotno geslo Pregovori
Miklavž je sestavina izrazov
Miklavž peče piškote
Svetokriški
Miklavž -a m osebno lastno ime Miklavž: obedn Svetnik nej vekshi, inu zhudnishi Mirakelne dopernashal kakor Nash S. Miklaush im. ed. ǀ Veliko gnado je bil prejel S. Miklaush im. ed. Tolentius ǀ katiri ſo tulikain slata vboſim dalli, kakor S. Michlaush im. ed. ǀ kaj bomo sklenili od Nashiga Pomozhnika S. Miklausha rod. ed. ǀ S. Miklaushu daj. ed. je dal oblaſt zheſs vodo ǀ Zhes element tiga luffta je dal oblaſt S. Elieſu, zhes element te uode S. Miklauſu daj. ed. ǀ sazhne kregat, inu ſmeriat S. Miklausha tož. ed. ǀ Se nenajdeio vezh na ſvejtu Miklauſi im. mn., de bi skuſi okonu vergli Dekelzam doto 1. Sv. Miklávž (280/86–345/51), škof v Miri, danes Kocademre v Turčiji 2. Sv. Miklávž Tolentínski (pribl. 1246–1306)
Črnovrški
Miklavž
Celotno geslo Kostelski
Miklavž ► ▪ˈmiklaːu̯š ▪mikˈlaːu̯ža m
Pravopis
Miklávž na Drávskem pólju -a ~ ~ ~ m, prva enota z -em zem. i. (ȃ á ọ̑) v ~u ~ ~ ~, neurad. v ~u
miklávški -a -o (ȃ)
Miklávžan -a m, preb. i. (ȃ)
Miklávžanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Število zadetkov: 43