navadno množina boginja lepote, ljubkosti, miline; Gracija
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Pohlin
Družica2 [družíca] samostalnik ženskega spola
SSKJ²
grácija -e ž (á)
1. navadno s prilastkom skladnost, lahkotnost, zlasti v gibih, v drži: opazoval je gracijo njenih kretenj; stopa z nenavadno gracijo; v naslonjač je sedla s prirojeno gracijo / izraze sožalja je sprejemala z vzvišeno gracijo / v njej so združene moč, lepota in gracija ljubkost, milina
// ekspr. ljubko, privlačno dekle: plavolasa gracija
2. v rimski mitologiji vsaka od treh boginj lepote, ljubkosti, miline:
1. navadno s prilastkom skladnost, lahkotnost, zlasti v gibih, v drži: opazoval je gracijo njenih kretenj; stopa z nenavadno gracijo; v naslonjač je sedla s prirojeno gracijo / izraze sožalja je sprejemala z vzvišeno gracijo / v njej so združene moč, lepota in gracija ljubkost, milina
// ekspr. ljubko, privlačno dekle: plavolasa gracija
2. v rimski mitologiji vsaka od treh boginj lepote, ljubkosti, miline:
Celotno geslo
ePravopis
Gracije
Predlog
Gracij množinski samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, religijsko ime
rimske boginje lepote in miline
IZGOVOR: [grácije], rodilnik [grácij]
SSKJ²
Celotno geslo
ePravopis
Harite
Predlog
Harit množinski samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, religijsko ime
grške boginje lepote in miline
IZGOVOR: [haríte], rodilnik [harít]
Jezikovna
Mala ali velika začetnica pri imenu boginj: »Tri Gracije« ali »Tri gracije«
Zanima me, kako pravilno zapišemo lastno ime kipa, in sicer Tri Gracije. V večini zapisov v kraju, kjer se kip nahaja, je kip poimenovan Tri gracije.
SSKJ²
milína -e ž (í)
lastnost milega človeka: v prepiru mu je vsa milina izginila z obraza; občudoval je dekletovo izredno milino / boginja lepote in miline / njen pogled je poln miline; milina oči, ust / milina srca / učiti, vzgajati z milino
lastnost milega človeka: v prepiru mu je vsa milina izginila z obraza; občudoval je dekletovo izredno milino / boginja lepote in miline / njen pogled je poln miline; milina oči, ust / milina srca / učiti, vzgajati z milino
SSKJ²
nèmíl -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-ī)
1. ki mu manjka miline, dobrote: nemil glas; njene nemile besede so ga vznemirile
2. star. neusmiljen1, neprizanesljiv: trd in nemil gospodar / nemila smrt, usoda / zapihal je mrzel, nemil veter neprijeten
● ekspr. spomnil se je vseh, ki so z milo ali nemilo roko posegli v njegovo življenje z dobroto ali sovraštvom
1. ki mu manjka miline, dobrote: nemil glas; njene nemile besede so ga vznemirile
2. star. neusmiljen1, neprizanesljiv: trd in nemil gospodar / nemila smrt, usoda / zapihal je mrzel, nemil veter neprijeten
● ekspr. spomnil se je vseh, ki so z milo ali nemilo roko posegli v njegovo življenje z dobroto ali sovraštvom
- nèmílo prisl.:
nemilo soditi / nemilo je jokala zelo; sam.:, knjiž., ekspr. vrnil mu je nemilo za nedrago milo za drago; nekaj nemilega je v njegovem obrazu
SSKJ²
nèposnemljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da posnemati: neposnemljiv način, poskus; jezik njegovega romana je neposnemljiv / ekspr.: ta slikar je v barvni tehniki neposnemljiv; neposnemljivo literarno delo
● ekspr. dekle neposnemljive miline nepopisne, neizmerne
ki se ne da posnemati: neposnemljiv način, poskus; jezik njegovega romana je neposnemljiv / ekspr.: ta slikar je v barvni tehniki neposnemljiv; neposnemljivo literarno delo
● ekspr. dekle neposnemljive miline nepopisne, neizmerne
- nèposnemljívo prisl.:
neposnemljivo prikazati kaj; neposnemljivo lep prizor
SSKJ²
raztájati -am dov. (ȃ)
v zvezi z led, sneg narediti, da preide v vodo: sonce je raztajalo led; sneg se je že raztajal
v zvezi z led, sneg narediti, da preide v vodo: sonce je raztajalo led; sneg se je že raztajal
- raztájati se ekspr., z oslabljenim pomenom
izraža visoko stopnjo stanja, kot ga nakazuje določilo: raztajati se od prijaznosti / obraz se mu je raztajal od miline / kadar jo je pogledal, se je kar raztajala je občutila veliko ugodje, srečo
- raztájan -a -o:
raztajan sneg
SSKJ²
sladkóst2 tudi sládkost -i ž (ọ̑; á)
ekspr. lastnost, značilnost sladkega: sladkost njenih besed / rad se je spominjal sladkosti njenih ust ljubkosti, miline / sladkosti življenja prijetne, dobrodejne stvari
ekspr. lastnost, značilnost sladkega: sladkost njenih besed / rad se je spominjal sladkosti njenih ust ljubkosti, miline / sladkosti življenja prijetne, dobrodejne stvari
Število zadetkov: 11
Dostopnost