Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
angel -a m angel: pride en Angel im. ed., ter perneſſe en beu Camen ǀ vſako minuto bom zhakal dobre zaitinge od mojga Angela rod. ed. variha shlishat ǀ s'Angela rod. ed. semelskiga en grosoviten hudizh s'prizho tega greha je bil ratal ǀ sapovej enimu Angelu daj. ed., de ima taisto greshno deshelo is ogniom poshgati ǀ G: Bug poshle eniga Angela tož. ed. s'Nebeſs ǀ bom ſaupil s'unem Angelom or. ed. v'Reſodovejni ǀ sta dua lepa Angela im. dv. k'meni prishla ǀ cilu tij Angeli im. mn. Boshij nemorio sgruntat Skriunust S: Troijce ǀ Angely im. mn. Nebeſki na semlo s' Nebeſs ſò letejli ǀ Angelij im. mn. sa na mejſti njega orali, inu dellali ǀ Chriſtus je zhaſtitishi, kakor angeli im. mn. ǀ kateriga vſy Chori teh Angelou rod. mn. molio ǀ Nima li morebiti G: Bug veliku taushent millionu Angelu rod. mn. ǀ enkrat je vidil veliku Anglou rod. mn. ſtati ǀ s'Angelu rod. mn. ſi naſs k'hudizhom ſturil ǀ Bug je bil sapovedal Angelom daj. mn. ǀ takrat hudizhi ſo k'Angelom daj. mn. djali ǀ Bug nam nej sapovedal Angelam daj. mn. ſe ſpovedat ǀ Bug sa tovarshe Angele tož. mn. poshle njemu ǀ Kar lepiga, inu svetiga per Angelah mest. mn. ſe najde ǀ per teh punterskih Angelih mest. mn. ǀ veſselje v'Angelah mest. mn. ǀ de bi po naſhi ſmerti tudi s' Angely or. mn. ta Sveti Prasnik v' Nebeſſyh prasnovali ← srlat. angelus ← gr. ἄγγελος ‛sel, glasnik’, v prevodu SP tudi ‛angel’
Celotno geslo ePravopis
apgar
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
apgarja samostalnik moškega spola
manj formalno vprašalnik o novorojenčku, ki ocenjuje videz, srčni utrip, grimase, dejavnost, dihanje
IZGOVOR: [ábgar], rodilnik [ábgarja]
BESEDOTVORJE: apgarjev
PRIMERJAJ: Apgar, Apgar
Celotno geslo ePravopis
Apgar
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 Apgar samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
ameriška anesteziologinja in neonatologinja
IZGOVOR: [ábgar], rodilnik [ábgar]
ZVEZE: lestvica Apgar
PRIMERJAJ: apgar
Svetokriški
Azor m osebno lastno ime Azor: vſij nje ſtarishi ſo bilij taiſto minuto rano tiga greha prejeli, de ſi lih ſo bilij veliki prijatelij Boshij, kakor rekozh: Abraham, Iſaak … Azor im. ed., Sadoh (II, 49) → Ahin
Celotno geslo eSSKJ
blítva blítve samostalnik ženskega spola [blítva]
    1. špinači podobna kulturna rastlina z večjimi užitnimi listi in odebeljenimi stebli; primerjaj lat. Beta vulgaris cicla
      1.1. ta rastlina kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. blȉtva) iz romanščine, prim. it. bietola < vulglat. *bētula, manjšalnice od lat. bēta ‛pesa’, pod vplivom lat. blitum ‛blitva’ - več ...
SSKJ²
bonifikácija -e ž (á)
1. trg. popust pri prodaji blaga, navadno zaradi slabše kakovosti: dajati kupcem bonifikacije; bonifikacija pri ceni
2. izboljšava tal: bonifikacija močvirij
3. šport. znižanje časa zmagovalcu posamezne etape pri kolesarski tekmi: zmagovalec je dobil eno minuto bonifikacije
Prekmurski
borítev -tve ž boj, bojevanje: Boritev szamo edno minuto trpelo AIP 1876, br. 10, 6
Terminološka
Človek-dan
Soočam se s prevajanjem angleškega termina man-day , ki označuje količino dela, ki jo delavec opravi v enem dnevu, kar se uporablja kot enota za to, koliko časa se porabi za izvršitev kakšne naloge. Bi lahko našli podobno rešitev za izraze man-hour , CPU-hour in podobno?
Celotno geslo eSSKJ
da1 veznik
I. v podredno zloženi povedi
    1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.1. v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.2. v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
    2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
      2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
    3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
    4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku
      4.1. v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
    5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku
      5.1. v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
      5.2. v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
    6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      6.1. v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
    7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
    8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
    9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.1. v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.2. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
      9.3. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
    10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
    11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju
II.
    1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo
      1.1. kot členek izraža ogorčenje, neodobravanje
    2. kot členek izraža začudenje, nejevero
    3. kot členek izraža podkrepitev trditve
 ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus. da < pslov. *da < ide. *doh2- iz ide. *de-, *do- ‛ta’, iz česar je še lat. dōnec ‛dokler’, nem. zu ‛k, pri, do’, angl. to - več ...
Celotno geslo Vezljivostni NG
domá
  1. v svoji hiši, kraju, državi
    • doma v/na čem, kje
    • , doma iz/s česa, od kod
    • , doma s kom/čim, kako
    • , doma ob čem/kom, kje, kdaj, kako
    • , doma pred čim, kako
SSKJ²
drúgoplasíran -a -o prid. (ū-ȋ)
ki pri tekmovanju doseže drugo mesto: drugoplasirana ekipa; sam.: zmagovalec je pritekel na cilj minuto pred drugoplasiranim
Celotno geslo ePravopis
Ekvadorka
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Ekvadorke samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [ẹkvadórka], rodilnik [ẹkvadórke]
BESEDOTVORJE: Ekvadorkin
PRIMERJAJ: ekvadorka
SSKJ²
ênominúten -tna -o prid. (ē-ȗ)
ki traja eno minuto: enominuten let / počastiti spomin padlih tovarišev z enominutnim molkom
Svetokriški
Hecron m osebno lastno ime Hecron: vſij nje ſtarishi ſo bilij taiſto minuto rano tiga greha prejeli, de ſi lih ſo bilij veliki prijatelij Boshij, kakor rekozh: Abraham, Iſaak, Iacob, Ioseph, Hezron im. ed. (II, 49) Hecrón, Rubenov sin (SP 1 Mz 46,9)
Svetokriški
imenovati -ujem/-am dvovid. imenovati: Vij ſte ſe nevuzhili, kadar ſte bily she otrozy imena vſyh tiz, shivali, inu s'ſelishzhe, dreuie inu ſad imenovati nedol. ǀ kakor ti Grekish Vuzheniki ſò ga bily sazheli imenouati nedol., namrezh Mocrocoſmos ǀ nash odreshenik Chriſtus Iesus Herodesha nej hotu imenuat nedol. Krajla, ali zhloveka, temuzh mu pravi liſiza ǀ yh imenuie 3. ed. norze ǀ leto Boshio arznio imenova 3. ed. S. Ignatius Marternik ǀ S. piſmu yh imenva 3. ed. otroke hudizhave ǀ kateru meiſtu my imenujemo 1. mn. Viza ǀ moje ime je Chriſtian, drugi pak mene imenujeio 3. mn. Juri ǀ S. Euangeliſti Chriſtusha imenuaio: 3. mn. Magiſter ǀ en pot imenujejo 3. mn. pot te nedolshnosti ǀ hudizh pravi nezheſti Boga, ampak preklinai, inu shentvai Njegovu Ime, inu mene uſako minuto imenovai vel. 2. ed., de ſmano bosh v' pakli do vekoma Boga preklinal ǀ Je poklizal JEſus ſvoje Jogre, inu je sbral nyh duanajſt, katere je tudi Apoſtelne imenoval del. ed. m ǀ katero proprei Chriſtus je imenual del. ed. m leno pſizo ǀ v' ſvoijh lyſtoh 219 kratga je imenoual del. ed. m ǀ tiga bosh imenovala del. ed. ž, Jeſus ǀ en Kloshter ſiſidali, inu Alleluja imenovali del. mn. m imenovati se nedov. imenovati se: Rim ſe imenuje 3. ed. od Romula Alexandria od Alexandria ǀ danaſs ſe imenuje 3. ed. en dober Pastir
Svetokriški
iskra -e ž iskra: Ena iskra im. ed. je taku slaba, de ena ſama kapla vuodè io ugaſne ǀ iskra im. ed. Boshje oblaſti ǀ Maihina je ena iskar im. ed., inu vener enu cellu mejſtu poshge ǀ s' te iskre rod. ed. bosh sposnal kakorshno martro terpin ǀ ſe boijvode de bi neutonel, ene iskere rod. ed. de bi ſe nespekal ǀ eno ſamo iskro tož. ed. nemoresh eno minuto na roki preneſti ǀ she danaſhni dan te shkodlive iskre im. mn. ſe vidio ǀ s'ozhy gorezhe jskre im. mn. ij shvigaio ǀ ijskre im. mn. … mu ſo shvigale ǀ Skala od nature je ſuha, inu vſebi nima vuodè, temuzh gorezhe iskre tož. mn. ǀ de bi pogaſsil v'ſvojm truplu te smerdezhe ijskrè tož. mn. ǀ Sakaj tedaj ſe igrate s'iskramij or. mn.
Svetokriški
Jekonias m osebno lastno ime Jojahin: vſij nje ſtarishi ſo bilij taiſto minuto rano tiga greha prejeli, de ſi lih ſo bilij veliki prijatelij Boshij, kakor rekozh: Abraham, Iſaak … Iekonias im. ed. (II, 49) Jojahín, lat. V Iechonias, izraelski kralj (SP Jer 27,20, Bar 1,3, Mt 1,11)
Svetokriški
Jese nepreg. m osebno lastno ime Jese: vſij nje ſtarishi ſo bilij taiſto minuto rano tiga greha prejeli, de ſi lih ſo bilij veliki prijatelij Boshij, kakor rekozh: Abraham, Iſaak … Ieſse im. ed., David ǀ Ti ſi taista korenina Jeſſe im. ed., katera je rodila eno vejzo, katera nam je perneſla to lepo roshizo JEſuſa ǀ Jeſt v' letej vejzi ſposnam taiſto shlahtno vejzo, katera bo sraſtla is korenine Jeſſe rod. ed., katera nam bò rodila to lepo roshizo Meſſiaſa Odreshenika Jése, lat. V Isai, Iesse, Davidov oče (SP 1 Sam 16,1)
Celotno geslo Frazemi
jezíček Frazemi s sestavino jezíček:
bíti jezíček na téhtnici, jezíček na téhtnici se je nágnil na strán kóga, jezíček na téhtnici se je prevésil na strán kóga, jezíček têče kómu, [kot] jezíček na téhtnici, nagíbati jezíček na téhtnici, nágniti jezíček na téhtnici, obrníti jezíček na téhtnici, postáti jezíček na téhtnici, premakníti jezíček na téhtnici, premíkati jezíček na téhtnici, prevésiti jezíček na téhtnici
Celotno geslo eSSKJ
katárza katárze samostalnik ženskega spola [katárza]
    1. iz literarne vede, iz gledališke umetnosti notranje očiščenje, sprostitev čustvene napetosti kot odziv na pretresljivo, tragično dogajanje, dogodek v umetniškem delu, zlasti tragediji
    2. ekspresivno notranja preobrazba, sprostitev čustvene napetosti kot odziv na globoko doživetje, pretresljivo dogajanje, dogodek
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Katharsis, angl., frc. catharsis in lat. catharsis iz gr. kátharsis ‛očiščenje’ iz kathaírō ‛čistim’ iz katharós ‛čist’
Število zadetkov: 108