Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
obéden -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na obed: obedni čas / obedna miza jedilna miza
SSKJ
obhajílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na obhajilo: kupili so ji belo obhajilno obleko / obhajilna miza ozki, podolgovati mizi podobna priprava, kjer se deli obhajilo; zapeli so obhajilno pesem
SSKJ
obsténski -a -o prid. (ẹ́) ki je, se nahaja ob steni: obstenska klop, miza; obstenska omara / obstenska letev
SSKJ
odlagálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na odlaganje: odlagalno mesto / odlagalna miza, naprava
SSKJ
odskóčen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na odskok: odskočno mesto
♦ šport. odskočna deska telovadna priprava, s katere se zlasti preskakuje; (odskočna) miza del smuške skakalnice, s katerega se skakalec odrine in preide v let
// publ., v zvezi odskočna deska kar omogoča kako dejavnost, izhodišče: igranje v gledališču ji je bilo odskočna deska za nastop v filmu; zasedena dežela je postala odskočna deska za nadaljnja osvajanja
SSKJ
ógel1 ógla [əu̯] m (ọ̑) 
  1. 1. del predmeta, kjer se stikata dva ali več njegovih robov, ploskev: ta predmet ima štiri ogle; zadeti se ob mizni ogel; ogel rute se je začel cefrati; miza je na štiri ogle štirioglata
    // ležal je na peči in segel na ogel po cigarete / zasmejal se je z ogli ustnic kotički
    ♦     geom. stikališče vsaj treh robov telesa
    // prostor ob tem delu: sedeti na oglu mize
  2. 2. del stavbe, kjer se stikata zunanji steni: avtomobil je poškodoval hišni ogel; prišel je izza ogla; veter piha okrog oglov; ekspr. izginil je za oglom
    // prostor ob tem delu: čakati koga na oglu; stati na oglu
    ●     ekspr. o tem govorijo že na vsakem oglu povsod; preg. žena podpira tri ogle hiše, mož pa enega glavno skrb za dom, družino ima žena
SSKJ
okróg prisl. (ọ̑) 
  1. 1. izraža položaj v (širšem) krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču: miza in okrog postavljeni stoli; okrog se zavrteti; majolika se vrsti okrog kroži
    // okrog se obračati, ozirati / ekspr.: okrog in okrog je čudovit razgled; obrniti se okrog in okrog
    // izraža neurejenost premikanja ali stanja v (širokem) krogu, ki v celoti ali delno obdaja kaj v središču: okrog hoditi / novice okrog pripovedovati / daleč okrog
    // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja neurejenost premikanja: okrog postopati, se potikati, tavati
  2. 2. z izrazom količine izraža približnost: okrog pet stopinj pod ničlo; tehtati okrog sto kilogramov; star je okrog šestdeset let; do mesta je okrog uro hoje / dohodke so zvišali za okrog pet odstotkov
    ●     pog. spet je leto okrog je minilo; nižje pog. od slabosti okrog pasti omedleti; nižje pog. davkarijo okrog prinašati goljufati, varati
SSKJ
oltár -ja m (á) 
  1. 1. večji predmet z mizi podobnim delom, sliko, kipi za opravljanje krščanskega bogoslužja: blagosloviti oltar; umetniško izrezljan oltar / glavni, star. veliki oltar; stranski oltar / Marijin oltar
    ♦     rel. dosegel je čast oltarja bil je proglašen za svetnika; um. baldahinski, baročni, gotski, krilni, zlati oltar
    // oltarna miza: postaviti kelih na oltar
  2. 2. mizi podobna priprava za opravljanje daritev božanstvu: položiti darove na oltar / Mitrov oltar
    ●     vznes. položiti življenje na oltar domovine umreti za domovino; vznes. darovala je življenje na oltar materinstva umrla je pri porodu; star. iti, stopiti pred oltar poročiti se; star. peljati, popeljati dekle pred oltar poročiti se z njo; publ. povezanost prestola in oltarja monarhije in cerkvene oblasti
SSKJ
oltáren -rna -o prid. (ā) nanašajoč se na oltar: oltarni okras; oltarna slika / oltarne stopnice
♦ arhit. oltarni nastavek del nad oltarno mizo kot okras; oltarna miza mizi podobna priprava, navadno kamnita, za krščansko bogoslužje; rel. oltarni prt
SSKJ
omízje -a s (ȋ) 
  1. 1. skupina ljudi, ki sedijo za isto mizo: omizje je začelo peti / igralno, pivsko omizje / stalno omizje / ekspr. ideje Zoisovega omizja družbe, kroga
  2. 2. ekspr. večja miza s pripadajočimi stoli, klopmi: družba ima svoje omizje; prazno omizje / vstati izza omizja
SSKJ
operacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na operacijo:
  1. a) operacijski instrumenti / operacijska dvorana, miza / operacijska rana
  2. b) operacijski načrt / operacijsko področje
    ♦     mat. operacijski znak; operacijsko raziskovanje panoga ekonomske znanosti, ki uporablja matematične metode; voj. operacijske raziskave raziskave o potrebnem orožju in moštvu za preboj določene fronte
SSKJ
oskóbljiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž., redko oskobljati: oskobljiti desko
    oskóbljen -a -o: sredi barake je stala dolga oskobljena miza
SSKJ
osprédje -a s (ẹ̑) 
  1. 1. sprednji, najmanj oddaljeni, začetni del česa: miza stoji v ospredju odra; ospredje ustne votline; ospredje in ozadje / ospredje nagrobnika; star. obnovili so samo ospredje hiše fasado, pročelje
    // prebil se je v ospredje, da bi bolje videl; stopila sta nekoliko v ospredje naprej
    ♦     vet. ospredje psa prsi s pleči in sprednjimi nogami
    // knjiž. kraj, prostor pred čim: ospredje hiše je zasajeno z okrasnim grmičjem
  2. 2. publ., navadno v zvezi prihajati, stopati v ospredje postajati pomemben, pereč: gospodarska vprašanja prihajajo vedno bolj v ospredje; problem manjšin spet stopa v ospredje
    ●     publ. postavljati v ospredje zahtevo po izobraževanju dajati prednost, poudarjati; pog. zmeraj rine v ospredje hoče biti prvi, upoštevan; publ. biti v ospredju pozornosti v središču pozornosti
SSKJ
pingpóng tudi pinkpónk -a m (ọ̑) pog. namizni tenis: igrati pingpong
● publ. ta pingpong z dokumenti traja med državama že ves mesec pošiljajo jih sem in tja; neskl. pril.: pingpong miza, žogica
SSKJ
pírav -a -o prid. (í) nar. trhel, preperel: pirav les / pirava miza / mož je bil prava pirava razvalina
SSKJ
pisálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pisanje: pisalni pribor; pisalne potrebščine / bralne in pisalne vaje / pisalni stroj; pisalna miza
♦ papir. pisalni papir brezlesni papir za pisanje, navadno beljen
SSKJ
píškav -a -o prid. (í) 
  1. 1. črviv: piškav oreh; piškavo sadje / piškava miza
  2. 2. ekspr. ki ima razmeroma majhne razsežnosti; droben: pridelali so piškav krompir; letos so jabolka sicer piškava, so pa okusna
    // slaboten, bolehen, šibek: bil je precej piškav otrok / ima piškave zobe gnile
  3. 3. slabš. malovreden, ničvreden: zakaj se družiš s tem piškavim človekom / pravi, da je ves svet piškav
  4. 4. ekspr. majhen, neznaten: pridobil si je bolj piškav ugled; piškavo upanje / njegovo znanje je precej piškavo / ni hotel delati za tako piškavo plačo
    // nevažen, nepomemben: piškavi razlogi za prepir; tale piškava novica je razburila vse mesto / piškava zmaga
    ●     ekspr. to ni vredno piškavega lešnika, oreha zelo malo, nič; ekspr. v nedeljo je bilo prav piškavo vreme slabo, deževno
SSKJ
plòh plôha m (ȍ ó) debelejši ploščat kos lesa iz podolžno razžaganega debla: nalagati plohe na voz; razžagati ploh v deske; bukovi, hrastovi plohi; miza, pod iz plohov
// navadno s prilastkom tak kos lesa, na katerem se reže, seka: razkosati prašiča na plohu / mesarski ploh
// nar. perilnik: nasloniti se na ploh
♦ etn. vleči ploh šega, da mora tisti, zlasti dekle, ki se je nameraval poročiti, a se ni, na pepelnično sredo vleči ploh skozi vas
SSKJ
pogrníti in pogŕniti -em dov. (ī ŕ) 
  1. 1. dati, položiti pogrinjalo na kaj: pogrniti posteljo / pogrniti mizo pripraviti za serviranje hrane
    // pogrniti prt
    ●     ekspr. on sanjari o mizici pogrni se o bogastvu, izobilju
    // s pokrivanjem, zakrivanjem zavarovati pred čim: hitro je pogrnil prepotene konje; pogrnila je speče otroke / pogrniti preprogo po tleh razgrniti
  2. 2. pog., ekspr. pasti, telebniti: spotaknil se je in pogrnil; na ledeni poti je večkrat pogrnil / preh. nekaj časa se je prepiral z njim, potem ga je pa pogrnil po tleh prevrnil
  3. 3. žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: že drugič je pogrnil pri matematiki; bil je leto starejši od njih, ker je enkrat pogrnil
    pogŕnjen -a -o: s prtom pogrnjena miza; belo pogrnjena postelja; tla so pogrnjena s papirjem
    ●     sesti k pogrnjeni mizi pripravljeni za serviranje hrane
SSKJ
pokápati1 -am in -ljem dov. (ā ȃ) s kapanjem nanesti: jed pokapamo še z maslom; pokapati ribe z limoninim sokom
// umazati s kapljami: obleko je pokapal s krvjo; pokapal si je hlače; ekspr. ves si se pokapal
    pokápan -a -o: z voskom pokapana miza
Število zadetkov: 183