Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
bóbnati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bóbnanje (ọ̑) Bobnar ~a; bobnati kaj ~ koračnico; slabš. bobnati kaj o kom/čem ~ laži o sosedih |povsod razglašati, pripovedovati|; bobnati z/s čim po čem ~ s prsti po mizi
Pravopis
dòklič nepravi podr. čas. vez. (ọ́/ọ̑) pokr. dokler: Ne misli vstati prej, ~ se ne bo zadnji pri mizi dvignil
Pravopis
drobíti -ím nedov. drôbi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, drobljèn -êna; drobljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í)
1. kaj ~ kamenje; ~ kruh v kavo; poud. ~ kos kruha v ustih |počasi jesti|; neobč. ~ sovražnikovo obrambo slabiti; publ. ~ posestvo deliti, cepiti; poud. ~ zgodbice |lahkotno pripovedovati|; poud. drobiti z/s čim po čem ~ s prsti po mizi |lahno udarjati|
2. Ščinkavci veselo ~ijo |pojejo|; poud. ~ proti domu |hoditi s kratkimi hitrimi koraki|
drobíti se -ím se (í/ȋ í) Kruh se že ~i
1. kaj ~ kamenje; ~ kruh v kavo; poud. ~ kos kruha v ustih |počasi jesti|; neobč. ~ sovražnikovo obrambo slabiti; publ. ~ posestvo deliti, cepiti; poud. ~ zgodbice |lahkotno pripovedovati|; poud. drobiti z/s čim po čem ~ s prsti po mizi |lahno udarjati|
2. Ščinkavci veselo ~ijo |pojejo|; poud. ~ proti domu |hoditi s kratkimi hitrimi koraki|
drobíti se -ím se (í/ȋ í) Kruh se že ~i
Pravopis
drómljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; drómljanje (ọ̑) znati ~; zadovoljno ~ brundati; star. dromljati z/s čim po čem ~ s prsti po mizi bobnati
Pravopis
fŕkati1 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; fŕkanje (ŕ ȓ; ȓ) kaj ~ svinčnik po mizi frcati; poud. ~ po hiši |hitro hoditi, tekati|
Pravopis
gustírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; gustíranje (ȋ) neknj. pog. z užitkom jesti, piti: kaj ~ dobro vino
gustírati se -am se (ȋ) neknj. pog. naslajati se, uživati: ob čem ~ ~ ~ dobrotah na mizi
gustírati se -am se (ȋ) neknj. pog. naslajati se, uživati: ob čem ~ ~ ~ dobrotah na mizi
Pravopis
kínkati -am nedov. -ajóč, -áje; kínkanje (ȋ) poud. ~ pri mizi |dremati|; redk. ~ po cesti okorno stopati
Pravopis
Pravopis
lésti lézem nedov. -i -ite, -óč; lézel -zla, lést; lézenje; (lést/lèst) (ẹ́ ẹ̑) Kača, polž ~e; Naramnica ~e z rame; poud.: Prišlo je vse, kar ~e in gre |se premika|; Bolnik ~e od postelje k mizi |se s težavo premika|; Hiša že ~e na kup |se podira|; Spanec mu ~e na oči |Postaja zaspan|; Kdor more, ~e v mesto |hodi, gre|; poud. lesti v kaj ~ ~ nesrečo, revščino |postajati nesrečen, reven|; knj. pog. ~ komu nekam, nizk. v rit |prilizovati se|; poud. Oči mu ~ejo skupaj |Postaja zaspan|
Pravopis
ležáti -ím nedov. lêži -íte, -èč -éča; lêžal -ála, lêžat; ležánje; (lêžat) (á í) ~ na travi; Denar ~i na mizi; poud.: ~ na smrtni postelji |umirati|; To dejanje mu težko ~i na duši |Čuti se krivega|; neobč. Na obrazu ji ~i zadrega je opazna, vidna; ~i bolan, nezavesten |je|; žarg. ležati komu Jeziki mu ~ijo lahko, z uspehom se jih uči; Igralcu vloga ne ~i ne ustreza; ležati na kom/čem publ. Krivda ~i ~ nas Krivi smo sami; omilj. ležati pri kom, z/s kom |spolno občevati s kom|
Pravopis
lôpiti -im in lópiti -im dov. lôpnjen -a in lópnjen -a; lôpnjenje in lópnjenje (ó ȏ; ọ́ ọ̑; ọ̑) star.: koga/kaj ~ knjigo na tla vreči; ~ konja po hrbtu udariti; ~ s pestjo po mizi plosko udariti
Pravopis
na [poudarjeno nà] predl.
I. z mest., nasprotnostni par je z z rod.
1. mestovni prostorski kruh ~ mizi; opeka ~ strehi; klobuk ~ glavi; podoba ~ steni; ležati ~ zemlji; počitnice ~ deželi; bolehati ~ pljučih; knj. pog. pasti ~ izpitu pri izpitu; pot ~ Šmarno goro
2. časovni ponesrečiti se ~ poti domov
3. povedkovniški biti ~ hrani, stanovanju; biti ~ lovu; biti ~ dobrem glasu sloveti; imeti ~ skrbi, sumu; biti ~ boljšem
4. vzročnostni umreti ~ porodu; ●delati ~ tem, da bi se vojna končala prizadevati si; umreti ●~ jetiki za jetiko
5. lastnostni zdrav ~ duši in telesu; cvreti ~ olju; bogat ●~ rudah z rudami; zainteresiran ●~ rešitvi tega vprašanja za rešitev tega vprašanja
6. določevalni, jezikosl. osnova ~ soglasnik
7. vezljivostni, knj. pog. ~ tebi je, kako bo delo potekalo od tebe je odvisno
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. navadno ná..
1. smerni prostorski sesti ~ stol; povzpeti se ~ Triglav; nabiti ~ zid; obesiti ~ strop; odpeljati se ~ Štajersko; obrniti se ~ levo; naleteti ~ oviro; Drevo bi bilo skoraj padlo nanje; Ptič skače z veje ~ vejo
2. časovni obiskovati bolnika ~ vsake tri dni; knj. pog. ~ vsake toliko se nam oglasi kdaj pa kdaj; ob četrt ~ osem; Vrnil se je ~ starost |ko je bil star|; ~ večer; ~ pustni torek; Ni se odzval ~ prvi klic
3. vezljivostni prepisati posestvo ~ sina; iti ~ lov; misliti ~ mater; spoznati se ~ glasbo; paziti ~ otroka; biti jezen ~ ves svet; nor ~ gobe; Ura gre ~ polnoč
4. vzročnostni poročiti se ~ materino željo; Ne oglasi se ~ trkanje; napiti se ~ jezo
5. lastnostni razlagati ~ dolgo in široko; ~ kratko ostrižen; ~ tak način tako; delan ~ roko; videti ~ lastne oči; noge ~ iks; poud. Jabolk je bilo ~ tone |zelo veliko|
I. z mest., nasprotnostni par je z z rod.
1. mestovni prostorski kruh ~ mizi; opeka ~ strehi; klobuk ~ glavi; podoba ~ steni; ležati ~ zemlji; počitnice ~ deželi; bolehati ~ pljučih; knj. pog. pasti ~ izpitu pri izpitu; pot ~ Šmarno goro
2. časovni ponesrečiti se ~ poti domov
3. povedkovniški biti ~ hrani, stanovanju; biti ~ lovu; biti ~ dobrem glasu sloveti; imeti ~ skrbi, sumu; biti ~ boljšem
4. vzročnostni umreti ~ porodu; ●delati ~ tem, da bi se vojna končala prizadevati si; umreti ●~ jetiki za jetiko
5. lastnostni zdrav ~ duši in telesu; cvreti ~ olju; bogat ●~ rudah z rudami; zainteresiran ●~ rešitvi tega vprašanja za rešitev tega vprašanja
6. določevalni, jezikosl. osnova ~ soglasnik
7. vezljivostni, knj. pog. ~ tebi je, kako bo delo potekalo od tebe je odvisno
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. navadno ná..
1. smerni prostorski sesti ~ stol; povzpeti se ~ Triglav; nabiti ~ zid; obesiti ~ strop; odpeljati se ~ Štajersko; obrniti se ~ levo; naleteti ~ oviro; Drevo bi bilo skoraj padlo nanje; Ptič skače z veje ~ vejo
2. časovni obiskovati bolnika ~ vsake tri dni; knj. pog. ~ vsake toliko se nam oglasi kdaj pa kdaj; ob četrt ~ osem; Vrnil se je ~ starost |ko je bil star|; ~ večer; ~ pustni torek; Ni se odzval ~ prvi klic
3. vezljivostni prepisati posestvo ~ sina; iti ~ lov; misliti ~ mater; spoznati se ~ glasbo; paziti ~ otroka; biti jezen ~ ves svet; nor ~ gobe; Ura gre ~ polnoč
4. vzročnostni poročiti se ~ materino željo; Ne oglasi se ~ trkanje; napiti se ~ jezo
5. lastnostni razlagati ~ dolgo in široko; ~ kratko ostrižen; ~ tak način tako; delan ~ roko; videti ~ lastne oči; noge ~ iks; poud. Jabolk je bilo ~ tone |zelo veliko|
Pravopis
pést -í ž pêsti -- pêsti -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑ ȋ) stisniti ~; ~ jagod; knj. pog. udariti s ~jo po mizi |odločno, ostro nastopiti, ravnati|; poud. delati na lastno ~ |brez soglasja, vednosti drugih|; knj. pog. dobiti koga v ~ |ujeti, kaznovati ga|; okusiti ~i gospodarja |biti tepen|
Pravopis
Pravopis
podŕgniti -em dov. -il -ila tudi -íla, podŕgnjen -a; podŕgnjenje (ŕ ȓ) kaj z/s čim ~ ribe s česnom; podrgniti ob kaj Avto je podrgnil ob ograjo; podrgniti z/s čim po čem ~ z nožem po mizi
podŕgniti se -em se dov. (ŕ ȓ) ob kaj ~ ~ ~ plot; podrgniti se po čem ~ ~ ~ glavi
podŕgniti se -em se dov. (ŕ ȓ) ob kaj ~ ~ ~ plot; podrgniti se po čem ~ ~ ~ glavi
Pravopis
Pravopis
pri [poudarjeno prí] predl. z mest., nasprotnostni par je od
1. mestovni prostorski sedeti ~ mizi; vstopiti ~ sprednjih vratih; bitka ~ Sisku; biti ~ vojakih; hoditi ~ robu ceste ob
2. časovni ~ pouku je nepazljiv; ~ slovesu so vsi jokali; sprehajati se ~ mesečini; Ne motite me ~ delu; ~ petdesetih je začel kaditi
3. vezljivostni obisk ~ prijatelju; priseči ~ Bogu; varčevati ~ hrani; omilj. spati ~ dekletu |spolno občevati z dekletom|
4. vzročnostni spotiti se ~ teku; ~ vsem bogastvu je nesrečen |čeprav je zelo bogat|
5. določevalni zob ~ brani; stikalo ~ elektromotorju
6. povedkovniški biti ~ pameti, zavesti, zdravju; pustiti ~ miru
7. medmetni ~ moji duši
8. količinski, poud.: glava ~ glavi |veliko ljudi skupaj|; človek ~ človeku |veliko ljudi skupaj|
1. mestovni prostorski sedeti ~ mizi; vstopiti ~ sprednjih vratih; bitka ~ Sisku; biti ~ vojakih; hoditi ~ robu ceste ob
2. časovni ~ pouku je nepazljiv; ~ slovesu so vsi jokali; sprehajati se ~ mesečini; Ne motite me ~ delu; ~ petdesetih je začel kaditi
3. vezljivostni obisk ~ prijatelju; priseči ~ Bogu; varčevati ~ hrani; omilj. spati ~ dekletu |spolno občevati z dekletom|
4. vzročnostni spotiti se ~ teku; ~ vsem bogastvu je nesrečen |čeprav je zelo bogat|
5. določevalni zob ~ brani; stikalo ~ elektromotorju
6. povedkovniški biti ~ pameti, zavesti, zdravju; pustiti ~ miru
7. medmetni ~ moji duši
8. količinski, poud.: glava ~ glavi |veliko ljudi skupaj|; človek ~ človeku |veliko ljudi skupaj|
Pravopis
priblížati -am dov. -an -ana; priblížanje (ȋ) koga/kaj komu/čemu ~ šolo učencem; ~ vozilo robu cestišča; približati kaj k/h čemu ~ stol k mizi
priblížati se -am se (ȋ) komu/čemu ~ ~ cilju; znati se približati mladim; Stališča držav so se na konferenci približala; Večer se je približal
priblížati se -am se (ȋ) komu/čemu ~ ~ cilju; znati se približati mladim; Stališča držav so se na konferenci približala; Večer se je približal
Pravopis
priljúdno nač. prisl. -ej(š)e (ú; ú) poud.: ~ se pogovarjati s kom |prijazno|; ~ povabiti koga k mizi |ljubeznivo|
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 53
Dostopnost