Prosim, velja pravilo v odgovoru »Naglas moških imen 'Andrej', 'Jernej' in 'Matej'« za hrvaška, južnoslovanska, slovanska ali vsakršna imena?
Zadetki iskanja
Naša organizacija pogosto prireja dogodke z gosti iz Madžarske. Ko pripravljam napise z imeni, sem nemalokrat v zagati - v slovenščini navajamo ime in priimek v tem vrstnem redu, Madžari prvo napišejo priimek, šele potem ime. Na uradnih dogodkih, katerih se udeležujem, se največkrat pojavita obe različici navajanja - na tiskovni konferenci recimo imajo slovenski udeleženci pred sabo svoje ime in priimek, pred madžarskim gostom pa je vrstni red obraten. Ta dvojnost me osebno zelo zmoti. Kaj je ustrezneje?
Na RTVS na spletni strani pišejo ime ruskega tenisača Medvedjeva Danil, na Delu Daniil, kar je seveda bolj prav. Vendar pa bi bilo -- glede na Danijél (ob Daniél) -- možno tudi Danijil [danijíl], sploh ker za rusko Troicko in ponašeno Trojicko v preglednici za ruščino piše, da se v nizu samoglasnik + i v ruščini pri nas piše konkretno samoglasnik + ji (in tudi Dostojevski za prvotno Dostoevskij).
Seveda je oddaljitev od ruskega izvirnika Daniil z -iji- huda, ker niti -ii- iz ruščine ne znajo povsod prepisati prav in si ii razlagajo kot nn v Anna ali ss v Spasski (kjer pa vendarle gre tudi z Ana in Spaski). Druga rešitev bi bila kar preprosto Daniil, čeprav to res izgovorimo [danijíl].
Kakšen zapis svetujete?
Nekaj glede rabe vezniške rabe besede kako sem našla v SSKJ. Zanima pa me, ali je v spodnjih primerih kakšna razlika v pomenu, če je uporabljen veznik da oziroma kako. Zdi se mi, da je vsaj včasih v navedenih povedih bilo bolj zaželjeno, da se uporabi da, ne pa kako. Ali to še vedno velja? Ali bi kako lahko pomenil tudi na kakšen način?
- Pripovedoval je, kako/da je oče velikokrat prišel šele zjutraj domov.
- Spomnim se, kako/da smo včasih na roke kosili travnik za hišo.
- Siti smo bili njegovih obljub, kako/da nas bo peljal na izlet.
- Videla sem, kako/da je soseda obrezovala živo mejo.
Zanima me, kako slovenimo ime tega kazahstanskega mesta.
Zanima me, katera je pravilna orodniška oblika priimkov, kot sta Brežnjev in Hruščov. Na strani Govorni pomočnik piše, da imajo takšni priimki »v 6. sklonu samostalniško končnico -om, ne pridevniške -im«. Ko sem raziskovala to vprašanje, sem našla članek Kako sklanjamo priimek »Tjukajev«?, vendar ni nič govora o orodniku. V ePravopisu pa sem našla priimek Stroganov in orodnik naj bi bil s Stroganovim. Kako je torej s temi priimki na -ov ali -ev?
Ali gre pri primeru: Sava je motna. (pri delu je motna) za povedek s povedkovim določilom ali za povedek s povedkovim prilastkom?
Katera raba je pravilna oz. kakšne so razlike?
- Uporaba dvojih očal ...
- Uporaba dvoje očal ...
- Uporaba dvojnih očal ...
Kateri skloni so ustrezni v naslednjih primerih:
- Ukrep je treba šteti za primeren/primernega.
- Ukrep se šteje za primeren/primernega.
- Ukrep, ki se šteje za primeren/primernega ...
- Ukrep, ki ga je treba šteti za primeren/primernega ...
- Če je mogoče prvi ukrep opredeliti kot glavni/glavnega, drugega pa kot stranski/stranskega ...
- Če je mogoče prvi ukrep šteti za glavni/glavnega, drugega pa za stranski/stranskega ...
Najlepša hvala za pomoč in odlično delo, ki ga opravljate!
V slovenski izdaji romana Idiot Dostojevskega sem našel rodilniško obliko ena izmed knežen Miškinovih. Ali je takšna oblika upravičena ali je samo izposojena iz ruskega izvirnika, kjer piše enako тоже изъ княженъ Мышкиныхъ? Obstajajo različne sklanjatve te besede?
Zakaj se pri o-ju spremeni naglas pri samostalniku visokogórje (gôra – visokogórje)?
Zaradi različnih mnenj vas prosim za odgovor. V povedi: Kopitar in Prešeren sta ga žaljivo imenovala »menišič«., me zanima, kateri stavčni člen je beseda menišič.
Je taka ubeseditev pravilna in ustrezna? Bila je ena od ustanovnih članov. (Lahko bi ubesedili drugače, da bi bilo manj moteče, ampak zanima me, ali je tako prav.)
Pri pregledovanju magistrskih nalog iz področja okoljevarstva se srečujem s pogosto uporabo trpnika. Zanima me ali še vedno velja, da je takšna oblika glagola v slovenščini neprimerna, ali se v primeru nekih splošnih opažanj/ dognanj/ dejstev lahko uporablja.
Podajam par primerov: V zadnjih desetletjih je bilo na svetu proizvedene več plastike, kot v celem prejšnjem stoletju. Najdemo jo povsod okoli nas, največkrat je uporabljena kot embalaža. Iz plastike so izdelana oblačila, najdemo jo tudi v kozmetičnih izdelkih. V morskem okolju konča približno desetino proizvedene plastike in predstavlja resen problem v vodnem okolju. V preteklih letih so bile narejene pilotne raziskave o prisotnosti MP v prebavilih rib.
Zdi se mi, da je novodobna uporaba besedne zveze vlak se je iztiril neustrezna in prisilno uvedena. Glagol iztiriti ne označuje zgolj aktivne povzročitve, da vlak iztiri, kot je zapisano v SSKJ, pač pa tudi dejstvo, da je vlak zdrsnil s tirov, torej iztiril. Nobeno aktivno dejanje ni potrebno za to, lahko je posledica slabe železniške infrastrukture. Tako kot rečemo, da je avto zdrsnil s ceste ali da je letalo strmoglavilo. V teh dveh primerih je očitno nepravilno, če bi rekli avto se je zdrsnil s ceste ali letalo se je strmoglavilo. Enako je tudi pri iztirjenju. Namerna povzročitev iztirjenja vlaka je pravzaprav šele drugotni pomen glagola iztiriti, ki je tudi možen, ni pa edini. Mislim, da je treba to v slovarju ustrezno opredeliti.
Ali končaj -евич pri ukrajinskih imenih tipa Malevič obravnavamo enako kot pri ruskih z izpisom govorjenega j?
Zanima me, kako pišemo ime Mariupol' kot Mariupol ali Mariupolj.
Zanima me, kako zapisujemo ruske priimke, ki so sestavljeni iz nemških ali jidiš korenov in se končajo na -штейн, npr. Ротштейн, Рейтштейн, Рубинштейн, Эпштейн, Вайнштейн, Гликштейн? Ali je prav, da jih zapišemo, kot da so prevzeti iz nemščine, npr. Rubinstein?