Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
rôsnat -a -o prid. (ō) redko rosen: rosnata trava / rosnata mladost
SSKJ
spomínjanje -a (í) glagolnik od spominjati: proces, sposobnost spominjanja / spominjanje na mladost / izšla je zbirka humorističnih spominjanj na otroštvo spominov
SSKJ
ugonobíti -ím dov., ugonóbil (ī í) knjiž. uničiti: slaba svetloba mu bo ugonobila oči / ugonobiti tekmeca / epidemija je ugonobila mestne prebivalce; človeštvo se bo samo ugonobilo / to ga bo duševno, telesno ugonobilo
● 
knjiž. sovražnik jih je ugonobil z zvijačo premagal; knjiž. potres je ugonobil mesto porušil
    ugonobljèn -êna -o: ugonobljena mladost
SSKJ
upoštévanje -a (ẹ́) glagolnik od upoštevati: upoštevanje javnega mnenja; upoštevanje razmer na podeželju / upoštevanje zakonov / premajhno upoštevanje pesnikov v berilih / upoštevanje slovenščine pri pouku tujih jezikov; izobraževati otroke za poklic z upoštevanjem prakse
● 
ob upoštevanju, pri upoštevanju vseh podatkov bi bili zaključki drugačni če bi upoštevali vse podatke; publ. izid je sprejemljiv ob upoštevanju mladosti tekmovalcev glede na mladost; publ. upoštevanja vreden nasprotnik pomemben, nevaren; publ. upoštevanja vredna investicija velika, pomembna
SSKJ
zabledéti -ím dov., zablédi tudi zablêdi (ẹ́ í) star. obledeti: napis je že zabledel / zabledeti od strahu prebledeti
// zvezde so zabledele izgubile močen sijaj, svetlobo
// spomini na mladost so zabledeli postali manj izraziti
    zabledèl in zabledél -éla -o: zabledela slika
SSKJ
zapráviti -im dov. (á ȃ) 
  1. 1. z nepremišljenim ravnanjem narediti, da ni več razpoložljive materialne dobrine: zapraviti denar, premoženje; s pijančevanjem, tožbami zapraviti posestvo
    // ekspr. porabiti, potrošiti: vso plačo zapravi zase; zapraviti za zdravljenje veliko vsoto; za hrano se dosti zapravi
  2. 2. zaradi kakega negativnega, nepremišljenega ravnanja izgubiti: zapraviti čast, ugled; zapraviti duševni mir; zapraviti prijateljstvo koga; zapraviti zdravje
    // ekspr. ne izrabiti, ne izkoristiti: zapraviti možnosti za dobro uvrstitev, priložnost za gol / s čakanjem zapraviti veliko časa nekoristno porabiti
    ● 
    pog. zapraviti klobuk izgubiti; evfem. zapravila je otroka imela je splav; ekspr. zapraviti zmago ne doseči je zaradi svoje krivde; ekspr. zapraviti življenje lahkomiselno, nedejavno ga preživeti
    zapráviti se star.  pogubiti se, uničiti se: boji se, da se sin zapravi
    zaprávljen -a -o: zapravljena kmetija; zapravljena mladost; zapravljena sreča
SSKJ
zelênost -i ž (é) lastnost zelenega, zelena barva: zelenost listov
● 
ekspr. tega je kriva njihova zelenost mladost, neizkušenost
SSKJ
cvèten in cvetèn cvètna -o in -ó, stil. cvetèn -tnà -ò, in cvêten -tna -o [kratko naglašeno in nenaglašeno vətprid. (ə̀ ə̏ ə̀; ə̏ ȁ; é) poln cvetja, cvetoč: cvetni travniki; cvetna polja; pesn.: cvetni maj; cvetna pomlad; pren. cvetna mladost; cvetno lice
 
rel. cvetna nedelja zadnja nedelja pred veliko nočjo
SSKJ
íno in ino vez. (ȋ) zastar. in, pa: Roža, rosa ino mana vaša je mladost, dekleta (F. Prešeren)
SSKJ
ponazárjati -am nedov. (á) delati, da kaj zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega: z risbami ponazarjati dogodke okrog sebe; večji del filma ponazarja spomine na njegovo mladost / ples ponazarja gibanje medvedov; prihod deklet ponazarja skladatelj s kolom / fotografije ponazarjajo znane igralce prikazujejo
SSKJ
prikrájšanost -i ž (ȃ) stanje prikrajšanega človeka: prikrajšanost otrok za brezskrbno mladost / občutek prikrajšanosti
SSKJ
prispodábljati -am nedov. (á) ponazarjati bistveno značilnost česa s stvarjo, ki ima podobne lastnosti: prispodabljati mladost s pomladjo / ta stvar dobro prispodablja prestano gorje / knjiž. v tej pesmi prispodablja svojo domovino zapuščeni vdovi primerja
SSKJ
stožíti se in stóžiti se -im se dov. (ī ọ́) s smiselnim osebkom v dajalniku postati otožen, ganjen: materi se je stožilo; stožilo se mu je ob spominih na mladost / v srcu se mu je stožilo
// v zvezi s po začutiti močno željo po čem: večkrat se mu stoži po domu; stožilo se mu je po prijateljih
 
star. stožilo se mu je po štrukljih zelo si jih je zaželel
SSKJ
tvórjenka -e ž (ọ̄) lingv. tvorjena beseda: deli tvorjenke; mladost, starocerkvenoslovanski in druge tvorjenke
SSKJ
úpapóln -a -o [u̯nprid. (ȗ-ọ̑ ȗ-ọ́) knjiž. poln upanja: upapolna ljubezen; upapolna mladost
SSKJ
zagreníti -ím dov., zagrénil (ī í) narediti kaj manj prijetno, manj srečno: zagreniti komu mladost; s tem si je zagrenil življenje / te skrbi so mu zagrenile počitnice; pesn. misel, da je ne bo več videl, mu je zagrenila dušo
// povzročiti, da je kdo žalosten, razočaran: nesreča ga je zagrenila; to ga je tako zagrenilo, da se je začel izogibati družbi
    zagreníti se postati žalosten, razočaran: zaradi teh doživetij se je zagrenil / glas se ji je zagrenil
    zagrenjèn -êna -o: zagrenjen človek; postati zagrenjen; prisl.: zagrenjeno molčati
SSKJ
ambrózija -e ž (ọ́) v grški mitologiji hrana, ki daje bogovom večno mladost in nesmrtnost: na Olimpu so se bogovi gostili z nektarjem in ambrozijo
// knjiž., redko zelo dobra jed
Število zadetkov: 117