Zadetki iskanja
Svetokriški
mladost -i ž mladost: nej mladoſti rod. ed. bres ſtaroſti ǀ nemamo ſe ſanashat na nasho mladoſt tož. ed., inu ſdravje ǀ ta ſonzhni prihot pomeni mladuſt tož. ed., katera raſte ǀ tuoio pamet ſi nuzal k'shelmarij … tvoio mladust tož. ed., inu lepoto h'nezhistosti ǀ Vna je vumerla v' nje narlepshi mladoſti mest. ed. ǀ shenske Pershone zhe lepshi ſo v'mladoſti mest. ed. garshi rataio v'ſtaroſti ǀ V'mladosti mest. ed. ſe oſkerbè, s'tem kar v'ſtaroſti bodò poterbovali z mladosti v mladosti: kateri s'mladosti tej nezhisti lubesni ſe je bil podal
Svetokriški
lepota -e ž lepota: nje lepota im. ed. je bila taku mozhnu ſalubleniga ſturila krajla Aſſuera ǀ ni lipota im. ed., ni blagu, ni slahnuſt ǀ tekò gledat Temiſtokla, kateri je bil en shpegu te lepote rod. ed. ǀ Luna nej taku leipa, de bi ſvoje leipote rod. ed. nesgubila ǀ nej mladoſti bres ſtaroſti, nej lipote rod. ed. de bi garda neratala ǀ my ſe vezh nezhudmo ſvetlobi tiga ſonza, ni lepoti daj. ed. te lune ǀ v'grehah shivel, inu lepoto tož. ed. zhlovesko je sgubil ǀ v'offert, inu v'lepoto tož. ed. ſe salubio ǀ nedolshnoſt, inu lepeto tož. ed. obeden drugi Svetnik, ali Svetniza nej ſò imeli ǀ prezej ſvojo muzh, inu lipoto tož. ed. sgubjj ǀ bomo ushivali mladoſt bres ſtaroſti … leboto tož. ed. bres tadla ǀ ſo vidli Tempel v' Jeruſalemi, katirimu v' lepoti mest. ed., inu v' shlahnuſti nej bilu na ſvejtu gliha ǀ de bi ſe hotela njemu v' ſvoj lipoti mest. ed. prikasat ǀ Anaſtasius pravi zhlovik is ſuoio lepoto or. ed., inu shlahtnustio premaga semlo, slatu, inu ſrebru, luno, ſonze, inu Nebu ǀ te imenovane lepote im. mn. ſo ena garda perſt ǀ zartanu detetce Ieſuſika vezh lubio, kokar vſe shazhe, inu lepote tož. mn. tiga suèta
Svetokriški
uživati -am nedov. 1. uživati: od lushtau tiga meſsa ſe lozhiti, katere s'mladiga je bil navajen vshivat nedol. ǀ sazhne miſlit koku bi mogal Nebeſsa vſhivat nedol. ǀ y nej perpushenu oblizhe Boshie, inu nebesku veſſelje ushivat nedol. ǀ Boshje oblizhe gledat, inu uſhivat nedol. ǀ rajſhi hozheo do vekoma v'pakli goreti, Kakor v'Nebeſsih Oblizhe Boshje vshiuati nedol. ǀ Zhistost sa lon bo imela tu lepu oblizhe Boshje do vekoma vſhivati nedol. ǀ de bi neshelil dosezhi, inu vshivati nedol. v' nebeſſih erbiszhino tiga vezhniga pozhitka ǀ sdaj pujdesh ushivat namen. s'mano reid te nebeſke troshte ǀ de bi tebi sadubil blagu, kateru sdaj ushivash 2. ed. ǀ s'enu maihinn blaga, kateru en kratik zhaſs vshivash 2. ed. ǀ ta kateri ushiua 3. ed. te troshte Nebeſke ǀ sdaj vshe v' nebeſſih ſe veſſeli, inu oblizhe Boshie vshiva 3. ed. ǀ rada per pokoiu vshiua 3. ed. skuſi ſveto molitvo ǀ kar v' dolini teh ſolſſ ushivamo 1. mn. je sa to nepametno shivino, inu sa nashe truplu ſtuarienu ǀ kaj my maramo, de li tudi my vshivamo 1. mn. ǀ vy tam gori vſhivate 2. mn. taiste Nebeſshke troshte ǀ kadar pak te posvetne lushte, inu kratke zhaſse vshivate 2. mn. ǀ nashe blagu ushivate 2. mn., po nashih grobah hodite ǀ sdaj obilnu Nebeſhku krajlevſtvu vshivaio 3. mn. ǀ vashe blagu erby ushivaio 3. mn., inu na vas nespolnio ǀ vshivaj vel. 2. ed. nje lepoto de ſi lih Bug je prepovedal ǀ Vshivaimo vel. 1. mn. lushte tiga meſſa, dokler ſmò mladi ǀ Jeſt ſim ner poprei nye lepoto vshival del. ed. m ǀ Vſe kar ſim na ſvejtu ushival del. ed. m, kakor de pi s'ozhmy trenil je preshlu ǀ je vſhival del. ed. m ta ſvejt ǀ debi vſhiual del. ed. m ſvojo lubo ǀ leta tiza de bi od bliſi ushivala del. ed. ž tu rumenu ſonze je taku viſſoku letela ǀ ona bo tvoje blagu vshivala del. ed. ž ǀ de bi vekoma Nebeshku veſſelje neushivala +del. ed. ž ǀ do vekoma bodo vshivali del. mn. m te troshte nebeske ǀ bomo ushivali del. mn. m mladoſt bres ſtaroſti ǀ drugi bodo taistu krivizhnu ſpraulenu blagu tuoje vshiuali del. mn. m ǀ bodo oblizhe Boshje vſhivali del. mn. m ǀ de budemo prangale, inu spet nashe kratke zhaſſe vshivale del. mn. ž ǀ do vekoma oblizhe Boshje bodo ushivale del. mn. ž 2. zauživati: vij raijshi hozhete dellat, koppat, inu orat, kakor pak te dobre, inu slatke shpishe vſhiuat nedol. ǀ Nej hotel v'hisho pojti vshiuat namen. taiste perpraulene spishe ǀ obena spisha nepride na vasho miso de bi jo vam Bug neposlal, kruh, vinu, meſsu, sozhiuie, inu vſe tu kar vſhivate 2. mn., Bug vam poſhle ǀ ony v' tem zhaſſi mleku od nyh vshivaio 3. mn. ǀ Vshivaj vel. 2. ed. tedaj po goſtem leto arznio ǀ po goſtim andohtlivu vshivai vel. 2. ed. leto Boshjo arznio Svetiga Reshniga Teleſſa ǀ Pridite, inu vshivaite vel. 2. mn. Moje Svetu Reshnu Telu ǀ je te shpishe veliku lejt vſhival del. ed. m ǀ kadar bi on bjl imel lubesan pruti ſvojmu bratu, bi bil taistu dobru koſsilu vſival del. ed. m
Svetokriški
zanašati -am nedov. 1. prenašati: je bil poslal Jeremia Preroka h' temu greshnimu Moabitarskimu krajlu, kateriga grehe G. Bug nej mogàl vezh sanashat nedol. ǀ de bi ſi lih mosh preprost bil, ſte dolshne ga sanashat nedol. ǀ doſehmal ſam sanashal, ali dalei ne morem sanashat nedol. ǀ dokler Bug je vſmilen, dokler molzhij, inu sanasha 3. ed. ǀ veliku nuza od nyh imamo, satoraj yh sanashamo 1. mn. ǀ je taiſte hudobnost poterpeshliu sanashal del. ed. m 2. prizanašati: Jeſt nemorem vezh ſanashat nedol. temu hudobnimu, inu preusetnimu Maobiterskimu krajlu ǀ s' ſvojo Boshjo miloſtio zhloveski slabuſti sanasha 3. ed. ǀ En drugi Philoſophus kateri ſe je uprizhe nashal je kregal Socrata, de tulikajn ſvoj sheni ſanasha 3. ed. ǀ Bodi kakor Socrates, ter sanashai vel. 2. ed. tvoje shene tadlam ǀ meneozh de Bug ym bò vſelej sanashal del. ed. m ǀ ona bo meni sanashala del. ed. ž, jeſt pak ny zanašati se zanašati se: nemamo ſe ſanashat nedol. na nasho mladoſt, inu ſdravje ǀ jeſt nevejm kaj bo jutershni dan, satorai ſe na taiſtiga nesanasham +1. ed. ǀ prevezh ſe sanashamo 1. mn. na dobruto Boshjo ǀ nikar ſe nesanashaite +vel. 2. mn. na miloſt, inu poterpeshivoſt boshjo ǀ Lubi Moj Ozha ſturite vy ſam, kar hozhete sa vasho dusho, ter ſe neſanasheite +vel. 2. mn. na vashe otroké ǀ sabſtoin ti ſi saupal, inu ſe sanashal del. ed. m na obilnoſt ǀ ludje ſo prevezh ſe sanashali del. mn. m na dobruto Boshjo
Svetokriški
zdravje -a s zdravje: Se veliku shtima, inu lubi sdrauje im. ed. ǀ vaſha muzh, inu sdrauie im. ed. bo v'ſlabust, inu v' bolesan ſe preobernila ǀ Na raiſy je naſha popotinza … v'bolesnah naſhe sdravie im. ed. ǀ nej sdrauia rod. ed. bres bolesni, nej ſvetlobe bres ſenze ǀ timu lubimu sdravy daj. ed. shkodi ǀ de mu ſe nemore vezh pomagat k'sdravy daj. ed. ǀ Tu pervu drivu je takorshen ſad rodilu de zhloveka od ſmerti je rejshilu, inu per dobrimu ſdrauiu daj. ed. obdarshalu ǀ sa sdrauje tož. ed. tuojh Priatelnu ſe taku opijesh de trij dnij obena ſpisha tebi nadishij ǀ neproſsim sa sdravje tož. ed. moje dushe, temuzh mojga teleſsa ǀ sdrauie tož. ed. tiga shivota mu poverne ǀ sa sdravie tož. ed. nijh shivota ſe puſte secat, resat, inu shgati ǀ s'kusi arznio te pokure je tu lubu ſdrauie tož. ed. ſvoie dushe udubil ǀ de bi veni minuti, na enkrat sgubil Ozheta, Matter … ſdrauje tož. ed. ǀ nemamo ſe ſanashat na nasho mladoſt, inu ſdravje tož. ed. ǀ aku hozhe tu lubu s'dravje tož. ed. te gnade Boshje doſezhi ǀ per sdrauiu mest. ed., inu zhasti vaſs ohrani ǀ vſe tvoje mislij ſo na tem ſvejtu bres terpleina, v'veſſely, v'troshtah, lushtah, per dobrem ſdravij mest. ed. shiveti ǀ kadar edn je per dobrem sdravij mest. ed. ǀ O norz! ter nesamerkash, de ſam ſebi nasdrauy +mest. ed., dushe, inu teleſſa shkodish ǀ s' veſſeljam, inu s' sdraujam or. ed. plazhat
Število zadetkov: 5
Dostopnost