Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
nabávljati -am nedov. (á) oskrbovati se z blagom za prodajo, proizvodnjo, navadno v večji količini: nabavljati material, surovine; nabavljati na domačem tržišču / za poslovalnico nabavlja poslovodja
// nav. ekspr. kupovati, preskrbovati: nabavljati meso, mleko
SSKJ
nadrobíti -ím dov., nadróbil (ī í) 
  1. 1. z drobljenjem priti do določene količine česa: nadrobila je polno skledo žgancev / nadrobiti si kruh v kavo / nadrobiti ptičkom drobtin
  2. 2. ekspr. reči, povedati veliko živahnega, lahkotnega: nadrobil ji je veliko lepih besed, zgodbic / veliko sta si nadrobila tiste ure
    // reči, povedati sploh: nadrobiti laži, praznih marenj; vse je verjela, kar ji je nadrobil
    nadrobljèn -êna -o: v mleko nadrobljen kruh; v časopisu je nadrobljenih veliko zanimivih novic
SSKJ
nèrazrédčen -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni razredčen: nerazredčen kis / nerazredčeno mleko / ekspr. nerazredčena posadka nezmanjšana
SSKJ
obnêsti se -nêsem se dov., obnésel se obnêsla se (é) navadno s prislovnim določilom pri uporabi, delu pokazati, dokazati zadovoljive lastnosti, značilnosti: nova naprava se je obnesla; taki stroji se obnesejo tudi v hribovitih krajih / ajda se je dobro obnesla obrodila; poskusna sadna sorta se je dobro obnesla / pog.: premestili so ga, ker se na tem delovnem mestu ni obnesel; kot šofer se je imenitno obnesel
// dati rezultat, ki glede na kak kriterij, normo, zahtevo ustreza, zadovoljuje: kolektivno delo se lahko obnese; kupčija se ni obnesla; taka metoda dela se bo gotovo obnesla / publ. naši tekmovalci so se bolje obnesli, kot smo pričakovali so bili boljši, so dosegli boljše rezultate
● letina se je letos obnesla je dobra; mleko se dobro obnese pri zastrupitvah pomaga, je zelo primerno; skušal je govoriti v narečju, pa se mu ni obneslo posrečilo
SSKJ
ohladíti -ím dov., ohládil (ī í) 
  1. 1. narediti kaj hladno, mrzlo: ohladiti vino / nevihta je ohladila ozračje / ohladiti hrano na primerno temperaturo
  2. 2. povzročiti občutek hlada: veter mu je ohladil vročo glavo / sladoled jih je ohladil
  3. 3. ekspr. pomiriti, zmanjšati: to je nekoliko ohladilo njegovo navdušenje, strast; njegova ljubezen se je že ohladila / jeza se mu še ni ohladila
    ●     ekspr. razgrajačem so ohladili kri v zaporu jih ukrotili; ekspr. ne gani se, sicer te ohladim ubijem; ekspr. ohladiti koga s palico nasilno, grobo ga ukrotiti
    ohladíti se 
    1. 1. postati hladen, mrzel: juha, voda se je že ohladila; brezoseb. zadnje dni se je precej ohladilo / motor se je ohladil
    2. 2. dobiti občutek hlada: skoči v morje, da se ohladiš; v senci so se kmalu ohladili; ohladiti se pod prho
      ●       ekspr. hitro se je ogrel za dekle in hitro se je tudi ohladil nehal čutiti do nje naklonjenost, ljubezen; ekspr. prvi mož se še ni ohladil (v grobu), že se je spet poročila hitro po moževi smrti se je spet poročila
    ohlajèn -êna -o: ohlajeno ozračje; ohlajeno prijateljstvo; mleko je ohlajeno na štiri stopinje
SSKJ
okísniti -em dov. (í ȋ) nav. 3. os. postati kisel: juha je okisnila / mleko okisne se skisa
SSKJ
omláčiti -im in omlačíti -ím dov., omláčil (á ā; ī í) knjiž. narediti mlačno: omlačiti jed
    omláčiti se, in omlačíti se postati mlačen: mleko se je omlačilo / po tem dogodku se je njuno prijateljstvo omlačilo
SSKJ
pínjiti -im tudi píniti -im nedov. (í ȋ) delati, da se iz smetane izloči maslo: vzela je pinjo in pinjila / pinjiti smetano / pinjiti maslo
    pínjen -a -o: pinjeno mleko tekočina, ki ostane pri izdelavi surovega masla
SSKJ
pocúcati -am dov. (ȗ) otr. posesati: teliček je že pocucal / pocucati mleko iz stekleničke popiti po dudi
SSKJ
polnílen -lna -o [ou̯] prid. (ȋ) nanašajoč se na polnjenje: polnilna doba / polnilni material za blazine / polnilni prostor / polnilni stroj za konzerve, mleko; polnilna cev
● knjiž., redko polnilno pero nalivno pero
♦ elektr. polnilni tok enosmerni tok, ki polni akumulator, kondenzator; grad. polnilni zid zid, s katerim se zapolni odprtina, presledek med nosilnimi, navadno zunanjimi elementi; metal. polnilni pesek pesek za polnjenje prostora med modelom in livarskim okvirom; teh. polnilni lijak del priprave, naprave, skozi katerega se stresa, daje material vanjo; polnilna linija; tekst. polnilni votek votek, ki se doda k temeljnemu votku, da postane tkanina bolj polna; tisk. polnilno gradivo gradivo, s katerim se zapolni prazen prostor med tiskarskimi znaki
SSKJ
povréti -vrèm dov. (ẹ́ ȅ) 
  1. 1. krajši čas vreti: ko prilijemo vode, naj jed še nekoliko povre
  2. 2. agr. končati vrenje: mošt je povrel
    povréti se in povréti z vretjem se porabiti: mleko se je povrelo; voda v kozici se je preveč povrela
SSKJ
pregréti -gréjem dov. (ẹ́ ẹ̑) segreti skozi površino, v celoti: snov je treba pred obdelavo pregreti; zemlja se mora pred setvijo pregreti / sonce je pregrelo blazine; ekspr. na vroči skali sem se čisto pregrel
// nav. ekspr. preveč segreti: pregreti mleko; kosilo sem si pregrel
    pregréti se nav. ekspr.  postati zelo vroč, znojen: pregrel se je in prehladil; če boš tako delal, se boš pregrel
    pregrét -a -o: pregret zrak
    ♦     avt. pregret motor trajno poškodovan motor zaradi prevelikega segretja motornih delov; fiz. pregreta para para, segreta na temperaturo, višjo od vrelišča; pregreta tekočina tekočina, segreta na temperaturo, višjo od vrelišča, ne da bi izparela
SSKJ
presušítev -tve ž (ȋ) glagolnik od presušiti: presušitev kruha / kdaj pri kravi nastopi presušitev / presušitev brejih krav
♦ vet. kužna presušitev vimena vnetje vimena, zaradi katerega krava izgubi mleko
SSKJ
prevréti -vrèm dov. (ẹ́ ȅ) narediti, da kaj krajši čas vre: kis pred uporabo prevremo / nepreh. mleko naj dobro prevre
// ponovno zavreti: tako jed je treba prevreti, ne samo pogreti
♦ agr. mošt je prevrel spreminjanje organskih snovi v njem z delovanjem encimov je končano
    prevrét -a -o: zaliti vložene kumarice s prevretim kisom; prevret mošt
SSKJ
pridelováti -újem nedov. (á ȗ) pridobivati z gojenjem rastline, rastlin: pridelovati krompir in žito; v obmorskih krajih pridelujejo južno sadje
// pridobivati z gojenjem česa sploh: pridelovati mleko in volno; pridelujejo čedalje manj medu
SSKJ
pritočíti -tóčim dov. (ī ọ́) dodatno, zraven natočiti: pritoči še malo vina / pritočiti kavi mleko priliti
SSKJ
psíčji -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na psice: psičji smrček / psičje mleko
SSKJ
ptíčji -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na ptiče ali ptice: ptičje kosti; ptičje gnezdo; zbudilo ga je ptičje petje / ptičja krma; ptičje strašilo / ekspr. človek s ptičjim obrazom z majhnim obrazom, naprej potisnjenimi usti in izrazitim, koničastim nosom; ptičja hišica zabojček, prirejen za gnezdenje ptic; krmilnica za ptice; ptičja kletka manjša priprava s stranicami iz kovinskih, lesenih palic za ptice
● nar. ptičji lim evropsko ohmelje; ekspr. biti ptičje pameti neinteligenten; ekspr. samo ptičjega mleka jim še manjka vsega imajo (v izobilju), kar si poželijo
♦ bot. ptičja dresen rastlina z deloma plazečimi se, deloma pokončnimi stebli in drobnimi cveti v socvetju, Polygonum aviculare; ptičji kljunček enoletni plevel z rumenimi cveti, Thymelaea passerina; ptičje mleko rastlina s črtalastimi pritličnimi listi in belimi cveti v grozdih ali češuljah, Ornithogalum; geom. ptičja perspektiva perspektiva od zgoraj
SSKJ
razžvrkljáti -ám dov. (á ȃ) z žvrkljanjem narediti, da se delci kake snovi v njej enakomerno porazdelijo: razžvrkljati jajca / razžvrkljati testo za palačinke / razžvrkljati moko, rumenjak v mleko
    razžvrklján -a -o: razžvrkljani rumenjaki
SSKJ
regresírati -am nedov. in dov. (ȋ) dajati komu denarno nadomestilo za prodajo, nakup česa po nižji ceni: regresirati delovni organizaciji izvoz; regresirati nakup semen / regresirati umetna gnojila, šolsko malico / regresirati ceno, oskrbnino
● regresirati dopust dajati delavcem, upokojencem določen znesek kot prispevek za dopust
♦ jur. zavarovalnica regresira odškodnino od povzročitelja nesreče izterja, zahteva povrnitev izplačane odškodnine na osnovi regresa
    regresíran -a -o: regresiran denar; mleko je regresirano
Število zadetkov: 313