Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
množína -e ž (í)
1. kar opredeljuje kaj glede na število merskih enot ali enot sploh: meriti množino elektrike, svetlobe, toplote; množina denarja v obtoku; julijska množina padavin; množina mišičnih vlaken / publ., z oslabljenim pomenom velika množina hrane veliko hrane / mn., nav. ekspr. koruza je rasla v velikih množinah
2. knjiž., navadno z rodilnikom razmeroma veliko število česa: množina nabranih besed je onemogočala hitro ureditev; ulico je razsvetljevala množina luči; množina primerov je delala delo nepregledno / kvaliteto hrane je skušal nadomestiti z množino
3. zastar. množica: plesaje se vrti velika množina / množina ljudi
4. jezikosl. slovnično število, ki zaznamuje več kot dve, v nekaterih jezikih pa dve ali več stvari: slovenski jezik ima ednino, dvojino in množino / postaviti samostalnik v množino; prva oseba množine / majestetična množina prva oseba množine namesto prve osebe ednine v slavnostnih izjavah vladarjev in visokih dostojanstvenikov
 
ekspr. kje so še drugi, ker si govoril v množini ker si govoril, kot da vas je več
SSKJ²
meglíca -e [məglicaž (í)
1. redka megla, navadno manjšega obsega: meglica se dviga, razkadi, spušča; nad jezerom leži meglica; ekspr. meglice se pasejo po pobočjih; bela, prosojna, rahla meglica; ekspr. kosmi meglice
 
meteor. redka megla, zaradi katere vidljivost ni zmanjšana pod 1 km
// (bel) oblaček: ni meglice, ki bi obetala dež; meglice na nebu
// ekspr., s prilastkom večja količina, množina delcev česa v ozračju, ki povzroča slabšo vidljivost: za vojaki je ostala samo še prašna meglica / meglice vodometa
2. rahla, komaj vidna vlaga, rosa na predmetu, v katerega se dihne: umrla je, saj na ogledalu ni meglice; meglica na očalih
3. astron. velika količina, množina plinov in prašnih delcev v prostoru med zvezdami: meglica v Orionu / svetla, temna meglica
● 
ekspr. če je preveč pil, mu je rahla meglica ovila možgane ni mogel več logično misliti, trezno presojati; nar. meglica na borovnicah, slivah tanka voščena prevleka; poprh
SSKJ²
preobílica -e ž (ȋ)
knjiž., z rodilnikom prevelika količina, množina: preobilica domnev onemogoča jasno razlago pojava; zaradi preobilice povabil iz tujine zelo malo nastopa doma; preobilica sončnih žarkov povzroča opekline
// zelo velika količina, množina: na večerji so nam postregli s preobilico raznovrstnih jedi; preobilica surovin omogoča poceni proizvodnjo
SSKJ²
preobílje -a s (ȋ)
1. nav. ekspr. stanje, za katero je značilen obstoj zelo velike količine materialnih dobrin: naveličati se preobilja / živeti v preobilju
2. knjiž., z rodilnikom prevelika količina, množina: preobilje metafor dela pesem nerazumljivo; preobilje podatkov, gradiva / biti zmeden od preobilja čustev
// zelo velika količina, množina: navduševalo ga je preobilje rož na vrtu; uživati v preobilju barv in oblik / miza se šibi pod preobiljem jedi / imeti vsega v preobilju zelo veliko; preveč
 
knjiž., ekspr. v sebi čuti preobilje ljubezni, življenja močno, intenzivno doživlja ljubezen, življenje
 
lit. (besedno) preobilje pojav, da se pojem opiše hkrati z več pomensko sorodnimi izrazi; pleonazem
SSKJ²
navál tudi navàl -ála m (ȃ; ȁ á)
1. pojav, da pride kam v razmeroma kratkem času hkrati veliko ljudi: prvi naval bo kmalu mimo; nemogoče se je izogniti navalu v ordinacijah; naval potnikov ob koncu tedna je zelo velik; naval vlagateljev na denarni zavod / preprečiti naval na šolo
2. nav. ekspr., z rodilnikom nagel, razmeroma silovit nastop
a) določenega delovanja: naval valov / kostanji so se lomili pod silnim navalom nevihte, vetra / upirati se navalu spominov
b) določenega čustva: doživeti naval hrepenenja; to je storil v navalu ganjenosti, jeze, sovraštva; nenaden naval strasti
c) določenih bolezenskih znakov; napad: ima hud naval kašlja; pričakovati nov naval krčev; naval vročine je minil
 
ekspr. luno je zakril naval oblakov velika količina, množina oblakov
 
med. naval krvi pojav, da se ožilje kakega dela telesa prenapolni z arterialno krvjo; kongestija
3. ekspr. napad, naskok, pritisk: vzdržati vse navale; naval nasprotnikovih čet / utrdba je padla v navalu brez večjih izgub
SSKJ²
pojémati -am stil. -ljem nedov. (ẹ̑)
izraža približevanje koncu
a) obstajanja: dež je že pojemal; hrup na cesti pojema; vročina bo vsak čas začela pojemati / bolečina proti jutru pojema / epidemija gripe že pojema / ogenj, sveča pojema ugaša
b) stanja, razpoloženja: bojevitost je že pojemala; njegova jeza še ne pojema
// biti v vedno manjši
c) količini: premoženje pojema; pojemala so živila in denar / množina blaga pojema / dnevi so začeli pojemati se krajšati
č) stopnji: moči so mu pojemale / glas ji pojema / hitrost pojema enakomerno
● 
ekspr. kar pojema od žalosti hira
    pojemajóč -a -e:
    s pojemajočimi močmi se je dvignil; govoril je s pojemajočo sapo; pojemajoče zanimanje; prisl.: vedno bolj pojemajoče je govoril
     
    glasb. pojemajoče označba za spremembo hitrosti in jakosti izvajanja diminuendo
SSKJ²
absolúten -tna -o prid. (ȗ)
1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična
2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč
3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast
♦ 
filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; glasb. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila ne glede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka
    absolútno 
    prislov od absoluten: absolutno veljavna sodba
    // v členkovni rabi poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega
SSKJ²
eléktričen -čna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na elektriko:
a) električni aparati, stroji; električni bojler, štedilnik, zvonec; električni motor; električna ključavnica, ura; električna svetilka; električna cestna železnica / električni stol v Združenih državah Amerike naprava za usmrčevanje obsojencev z električnim tokom; električna blazina blazina z električnim gretjem
b) stroji na električni pogon; električni vžig; električna razsvetljava; električno ogrevanje, varjenje
c) električni generator; električni števec; električni vod; električna napeljava; električno omrežje, stikalo; pog. električna centrala elektrarna
č) električni pojavi, učinki; električna iskra / električni tok; električna energija, napetost
2. naelektren: če steklo drgnemo, postane električno
♦ 
agr. električni pastir žična ograja okoli pašnika, v kateri je električni tok; elektr. električni krog sklenjena pot, po kateri teče električni tok; električni naboj množina elektrine na naelektrenem telesu; električni potencial potencial v električnem polju; električna upornost lastnost snovi, da se upira prevajanju električnega toka; električno polje polje, v katerem delujejo električne sile; glasb. električni instrumenti instrumenti, pri katerih se toni proizvajajo s pomočjo električnih naprav; strojn. dizel-električna lokomotiva lokomotiva z dizel generatorjem in elektromotorji na pogonskih oseh; dizel električna vleka; zool. električni skati s hrbtne strani sploščene morske ribe, ki proizvajajo električno napetost, Torpedinidae
    eléktrično prisl.:
    električno negativen, pozitiven; električno poganjan, zvarjen; ta prostor je mogoče ogrevati edinole električno; sam.:, pog. v službo se vozi z električno s tramvajem
SSKJ²
léten1 -tna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na leto
a) letni dohodek; letni prirastek lesa; letna množina padavin; povprečna letna proizvodnja / letno povprečje / pomlad je najlepši letni čas
b) izpolnili so že deset odstotkov letnega načrta; poslati letno poročilo o delu / letna bilanca; letna ocena ocena ob koncu šolskega leta
c) plačati letni obrok; udeležiti se redne letne skupščine / letni dopust
č) star. letna številka nad vrati kaže, da je hiša stara letnica
d) s števnikom: 10-letni otrok; 30-letno delovanje
 
šol. letno poročilo; trg. letna inventura
2. star. star eno leto; enoleten: zaklati letnega junca
    létno prisl.:
    porabiti letno velike vsote za raziskave; dohodek tri milijone letno
SSKJ²
majestétičen -čna -o prid. (ẹ́)
knjiž. veličasten, mogočen: bil je majestetičen; majestetična dama / okrog njega je bil majestetičen mir
 
jezikosl. majestetična množina prva oseba množine namesto prve osebe ednine v slavnostnih izjavah vladarjev in visokih dostojanstvenikov
    majestétično prisl.:
    majestetično hoditi, stati
SSKJ²
môlek -lka m (ō)
star. priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca; rožni venec: na steni je visel molek; imeti med prsti molek; majhne vasi se vrstijo pod gorami kot jagode na molku / moliti na molek
 
ekspr. cel molek vprašanj velika množina
SSKJ²
nèizčŕpnost -i ž (ȅ-r̄)
lastnost, značilnost neizčrpnega: neizčrpnost zalog / ekspr. neizčrpnost možnosti velika količina, množina
SSKJ²
orkéster -tra m (ẹ́)
1. večja skupina
a) instrumentalistov, ki izvaja glasbeno delo: orkester je zaigral uverturo / v orkestru igra (na) violino / plesni orkester ki izvaja plesno glasbo; komorni ali mali orkester manjši od simfoničnega; simfonični ali veliki orkester sestavljen zlasti iz skupin godal, pihal, trobil in tolkal
 
glasb. jazz orkester ki izvaja jazz
b) glasbenih instrumentov takih instrumentalistov: napisati skladbo za orkester / koncert za violino in orkester / godalni, pihalni orkester; pren., ekspr. v gozdu se je oglasil orkester ptičev
// ekspr., z rodilnikom velika, navadno pestra količina, množina: orkester čudovitih barv
2. glasb. prostor med odrom in poslušalci za glasbenike in dirigenta: glasbeniki so počasi prihajali v orkester
SSKJ²
paráda -e ž (ȃ)
1. organiziran slovesen sprevod
a) vojaških enot, navadno z orožjem in opremo: udeležiti se parade; prisostvovati paradi; obleči se za parado; biti na veliki paradi / hoditi, stati v paradi / vojaška parada
b) navadno s prilastkom velike skupine predstavnikov kake dejavnosti, kakega poklica: sodelovati pri paradi / gasilska parada; prisostvovati rudarski paradi; velika parada športnikov / ekspr. parada delovnih množic velika skupina / prvomajska parada; ekspr. zvrstila se je parada mladosti / parada ponosa javna manifestacija za pravice lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in transspolnih oseb
// ekspr., s prilastkom velika količina, množina česa enakega, istovrstnega, navadno v gibanju: zvrstila se je parada večernih oblek; parada vozil; parada vsega, kar je najbolj moderno / poslušati parado popevk / parada znanstvenih besed
2. star. paradna obleka, paradna uniforma: obleči parado
3. slabš., v povedni rabi kar je zelo slovesno, lepo: sprejem je prava parada / ta tvoj klobuk je res parada
4. publ., pri igrah z žogo učinkovit, občudovanje vzbujajoč obrambni skok, gib: s čudovito parado je preprečil gol
♦ 
šport. obrambna kretnja proti napadu zlasti v sabljanju
SSKJ²
podélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. opraviti vsa dela, opravila: na polju so podelali, še drva morajo napraviti / toliko je še pri moči, da lahko kaj podela okrog hiše naredi, opravi
2. nar. z izdelovanjem česa porabiti: prineseno blago je podelala
 
zastar. podelati jabolka v mošt predelati
3. ekspr. z iztrebljanjem umazati: podelati hlače, stranišče; ves se je podelal
    podélati se ekspr.
    iztrebiti se: otrok se je podelal; podelati se v hlače; od strahu se podelati / podelal se je kar na tla opravil veliko potrebo
     
    nizko podelam se nate ne cenim te; nizko podelam se na tvoje mnenje ne upoštevam ga; nizko ta bi se v podobni situaciji že zdavnaj v hlače podelal bi se zbal, izgubil pogum in zato popustil, odnehal
    podélan -a -o:
    očistiti podelanega otroka; množina podelanih surovin
     
    nizko nekajkrat je počilo, pa so bili vsi podelani popolnoma prestrašeni
SSKJ²
vlážnost -i ž (á)
1. lastnost vlažnega: vlažnost rok je lahko znak bolezni
2. vlaga: vlažnost se širi po ometu; opeka vpija vlažnost iz zemlje / te rastline uspevajo v krajih z zadostno zračno vlažnostjo
♦ 
meteor. absolutna vlažnost množina vodne pare na 1 m3 zraka; relativna vlažnost razmerje med absolutno vlažnostjo in največjo mogočo absolutno vlažnostjo pri določeni temperaturi
SSKJ²
blodíšče -a s (í)
knjiž. kraj, kjer se zablodi; labirint: hoditi po gozdnem blodišču
// ekspr., z rodilnikom velika, neurejena množina: izgubil se je v blodišču ulic / blodišče misli
 
anat. del notranjega ušesa s polkrožnimi kanali in polžem; labirint
SSKJ²
blodnják -a m (á)
knjiž. kraj, kjer se zablodi; labirint: najti pot iz blodnjaka; zaiti v blodnjak
// ekspr., z rodilnikom velika neurejena množina: izgublja se v blodnjaku podatkov; blodnjak ulic / blodnjak misli
SSKJ²
cunámi tudi tsunami -ja [cunámim (ȃ)
zelo visok, dolg morski val ob potresu ali vulkanskem izbruhu na morskem dnu: zavarovati pristanišče pred cunamiji
// ekspr. velika množina česa, zlasti slabega, razdiralnega, ki se pojavi naenkrat: kadrovski cunami; žal se nam dogaja cunami odpuščanja delavcev, zlasti delavk
SSKJ²
dvojína -e ž (í)
jezikosl. slovnično število, ki zaznamuje dve stvari: ednina, dvojina in množina / sklanjati samostalnik v dvojini
Število zadetkov: 119