Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Vezljivostni G

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni G
veljáti -ám nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kaj imeti pravno moč, veljavo od—do/sredi česa / med/pred čim / od—do kdaj / kdaj / koliko
Predpis velja od novega leta.
2.
kaj držati
Vabilo še /vedno/ velja.
3.
kaj biti upoštevano, uporabljano
Ta načela v družbi še veljajo.
4.
kaj biti namenjeno komu/čemu
Iskrena zahvala velja vsem.
5.
čustvenostno, brezosebnoizražati nujnost, potrebnost uresničiti kaj
To zanimivost velja videti.
6.
kdo/kaj imeti koliko česa / koliko
Tak avto velja sto tisoč evrov.
7.
iz ekonomije kaj držati
Cena velja /franko/.
Celotno geslo Vezljivostni G
dáti dám dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti koga/kaj k/h komu/čemu drugemu
Dal jim je svojo knjigo.
2.
kdo/kaj napraviti določiti koga/kaj
Dal je svoj delež (za posodobitve).
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti/ustvariti komu/čemu kako lastnost
Besedi je dal nov pomen.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko premakniti koga/kaj v/na kaj / kam
Predlog so dali na glasovanje.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj plačati za/na kaj
Koliko je dal za avto?
6.
kdo/kaj ustvariti kaj kot rezultat
Nekatere rude dajo velik odstotek železa.
6.1.
kdo/kaj povzročiti kaj
Obiski bodo dali boljši zaslužek.
6.2.
kdo/kaj oblikovati kaj
Podatki dajo visoko številko.
7.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določiti, izraziti lastnost, dejavnost
Dal (mu) je brco/klofuto.
8.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postaviti/pritrditi/vložiti/poklicati koga/kaj na/v kaj / kam
Knjigo je dala na mizo.
9.
navadno z nikalnico kdo/kaj ne dovoliti komu/čemu koga/česa
Razmere mu ne dajo delovati.
10.
kdo/kaj ukazati/naročiti kaj
Dal je poklicati k sebi služabnike.
10.1.
kdo/kaj želeti/prositi kaj
Dajta kupiti liter vina.
Celotno geslo Vezljivostni G
gnáti žênem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj navadno hitro premikati koga/kaj
Motor /z vso silo in včasih prek možnosti/ žene črpalko.
1.1.

/Pridno/ je gnal koso.
2.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj po potrebi usmerjati koga/kaj od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Celo otroke žene k težkemu delu.
3.
čustvenostno kdo/kaj govoriti, ponavljati kaj
Ženske so /na vso moč/ gnale svoj očenaš.
4.
kaj poganjati
Drevje že žene.
5.
iz medicine nekaj po potrebi usmerjati koga/kaj na kaj
Bolnika /kar prepogosto/ žene na vodo in /premalokrat/ na blato.
Celotno geslo Vezljivostni G
lépiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj delati kaj na/v kaj / pri/ob kom/čem / kam / kod
Kar (z jezikom) je lepila znamke na kuverte.
2.
kdo/kaj imeti lepilno lastnost, moč
Izsušeno lepilo /v povprečju slabo/ lepi.
Celotno geslo Vezljivostni G
líti líjem nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kaj v močno, v velikih količinah teči, padati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kam / kod
Pot (mu) /v curku/ lije s čela in po hrbtu.
2.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj izločati kaj
Nebo lije potoke vode (po poljih).
3.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pojavljati se iz česa / od kod / v/na/za kaj / po/na kom/čem / med/nad kom/čim / kam /kod
Mir (jim) lije v duše.
4.
brezosebnozelo močno deževati
/Neprenehoma/ lije /v curkih/curkoma/.
5.
kdo/kaj izdelovati kaj
Krogle so /z veliko spretnostjo/ lili (iz svinca).
Celotno geslo Vezljivostni G
oddájati -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z določenim namenom dajati komu/čemu kaj
Ključe navadno oddajajo vratarjem (v spravo).
1.1.
kdo/kaj podarjati/poklanjati komu kaj
Znancem sproti oddajal svoje knjige (za spomin).
1.2.
kdo/kaj delati, da prehaja kaj k/h komu/čemu
Oddajali so stanovanje študentom (za nekaj mesecev).
2.
kdo/kaj usmerjati koga/kaj k/h komu/čemu / v/pri čem / kam / kje
Svoje deleže je redno oddajal (v) posojilnici.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delovati kot izvor dajati kaj naprej
Naprava oddaja ozek curek svetlobe.
4.
kdo/kaj z oddajnimi napravami posredovati
Televizija oddaja na tridesetih kanalih.
5.
iz fizike kaj z elektromagnetnimi valovi prenašati na daljavo
Vezje oddaja (elektromagnetne valove).
Celotno geslo Vezljivostni G
prelívati se -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pojavljati se iz česa / od kod / v/na/za/čez/skozi koga/kaj / po/na kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kam /kod
Potok se je /enakomerno/ prelival čez večje kamenje.
2.
kaj kazati se
Barva njene obleke se (ji) je /ob hoji rahlo opazno/ prelivala.
3.
neobčevalno knjižno, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj pojavljati se iz česa / od kod / v/na/za/čez/skozi kaj / po/na kom/čem / med/nad kom/čim / kam /kod
Utrujenost se (mu) preliva iz udov v počasne kretnje.
4.
iz filma kaj pojavljati se
Slika se /atraktivno/ preliva (na velikem platnu).
Celotno geslo Vezljivostni G
ropotáti -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj povzročati močne, kratke glasove
V vinogradu ropota klopotec.
1.1.
dajati močne, kratke glasove
(Na podstrešju) ropota.
2.
kaj ropotajoč premikati se v/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kje / kod / kdaj
Vlak redno ropota skozi predor.
3.
slabšalno kdo/kaj izražati nejevoljo zaradi koga/česa / čez/na koga/kaj / o kom/čem / nad kom/čim
Spet (jim) ropota zaradi otrokove neubogljivosti.
4.
iz narodopisja kdo/kaj povzročati močne kratke glasove za kaj
Navada je bila ropotati (jim) za god na različne naprave in instrumente.
Celotno geslo Vezljivostni G
ségati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj iztegovati se na/v kaj / po kom/čem / kam
Pogosto je segal na pladenj s pecivom.
2.
kdo/kaj zajemati v kaj / po čem / kam s kom/čim
V pripovedovanju / S pripovedovanjem je segal daleč nazaj v preteklost.
3.
kdo/kaj nahajati se od—do koga/česa / v/čez kaj / od/do kod
Smrad iz tovarne sega do mesta.
Celotno geslo Vezljivostni G
vézati in vezáti véžem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj dajati koga/kaj
Lase si je vezala (v čop).
2.
kdo/kaj dajati koga/kaj skupaj, v navezo s kom/čim
Hodnik veže stanovanjske prostore.
3.
kdo/kaj imeti koga/kaj skupnega s kom/čim
Z njim ga veže podobno mišljenje.
4.
kdo/kaj delati koga/kaj nepremičn-ega/-o, negibljiv-ega/-o
Različne moralno-etične spone so ga /trdno/ vezale.
5.
kdo/kaj delati koga/kaj skladn-ega/-o v/na/pri/ob čem / kje
Veže ga prisega.
6.
kaj sprejemati kaj
Krvno barvilo veže kisik.
7.
kaj imeti vezalno lastnost, moč
To lepilo /pri ustrezni temperaturi/ veže.
8.
iz elektrotehnike kdo dajati kaj skupaj, v navezo s čim
Žarnico so /vzporedno/ vezali z drugimi žarnicami.
9.
iz finančništva kdo/kaj delati kaj skladn-ega/-o v/na/pri/ob čem / kje
Denar je vezala v banki.
10.
iz kemije kaj sprejemati kaj s čim
/Pri hidrataciji/ vežejo spojine z vodo.
11.
iz poštarstva kdo/kaj dajati koga/kaj skupaj, v navezo s kom/čim
/Neposredno/ so jo vezali z njegovo številko.
12.
iz vojaštva kdo/kaj delati koga/kaj nepremičn-ega/-o, negibljiv-ega/-o
Sovražnikove sile so vezali na predmestje.
Celotno geslo Vezljivostni G
zagotovíti -ím dovršni glagol, glagol govorjenja (glagol ravnanja)
1.
kdo/kaj obljubiti komu/čemu kaj / o čem
/Brez zadržkov/ jim je zagotovil nagrado.
2.
kdo/kaj izjaviti komu/čemu za kaj / o čem
/Brez zadržkov/ jim je zagotovil, da bolezen ni nevarna.
Celotno geslo Vezljivostni G
zbírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati koga/kaj skupaj
Zbirali so naročnike (za novo revijo).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati kaj skupaj
Odpadno tekočino zbirajo /v posebnih posodah/.
3.
kdo/kaj sistematično pridobivati kaj
Zbira rastline in znamke.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj pripravljati kaj
Zbirala je moč (, da bi vzdržala).
Število zadetkov: 12