Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
feminílen -lna -o prid. (ȋ) knjiž. ki ima ženske značilnosti, lastnosti: feminilen moški / feminilne poteze ženske
SNB
feminizíran -a -o prid. (ȋ)
1. ki ima, kaže namesto moških veliko mero ženskih značilnosti: feminiziran moški; Tako kot so različne ženske, imamo tudi pri moških močne in šibke, silake in bolj feminizirane moške
2. v katerem prevladujejo ženske: feminiziran poklic; Nekatere fakultete so povsem feminizirane, urad za enake možnosti pa opozarja, da se dekleta koncentrirajo v tistih dejavnostih in poklicih, ki so nižje vrednoteni in manj iskani E (↑)feminizírati
SSKJ
fičfiríč -a m (ȋ ī) ekspr. lahkomiseln, nezanesljiv, navadno vpadljivo oblečen mlajši moški: druži se s samimi fičfiriči; elegantni, gosposki fičfiriči; takle fičfirič, sploh ne ve, kaj bi študiral
SSKJ
frájer -ja m (á) pog. moški, navadno mlajši, ki se vpadljivo vede in oblači: mestni frajerji; večji frajer je, kot sem mislil; skušal je biti frajer
// nižje pog. moška oseba, ki je v ljubezenskem odnosu do dekleta; fant: našla si je drugega frajerja; s svojim frajerjem je bila v kinu
SSKJ
frák -a m (ȃ) slavnostni moški suknjič, ki ima zadnji del močno podaljšan in visoko preklan: nositi frak; na večerjo so prišli v smokingih in frakih / natakarji v frakih
SSKJ
frfrávec -vca m (ȃ) ekspr. površen, lahkomiseln moški, navadno mlajši: na takega frfravca se pa res ne moreš zanesti
Glasuj SNB
frontman -a cit. [frôntmen] in frôntmen -a m, člov. (ȏ)
1. glavni igralec v ekipi: Nepotrebna menjava čevljev, opravljena na ljubo trenerju, ki je Alberta Tombo postavil za svojega frontmana, in kriza izpete trenerske ekipe sta zaustavili v tistem času eno najbolj obetavnih smučarskih karier
2. vodilni pevec v glasbeni skupini: Nikoli nisem hotel biti frontman in tudi nisem želel pisati besedil ali glasbe za pesmi
3. najpomembnejši, najvplivnejši član kake skupine; vodjaSSKJ: Predsednik sicer mora biti frontman, ampak politika stranke se vedno oblikuje v nekem krogu ljudi E ← agl. front man iz front 'sprednji' in man 'moški, človek'
SSKJ
galán -a m (ȃ) knjiž. moški, ki se vede popolnoma v skladu z družabnimi pravili: bil je pravi galan; galani v slogu fin de siècla / za njo se je ozirala kopica mladih in starih galanov občudovalcev, kavalirjev
SSKJ
garderobêr -ja m (ȇ) moški, ki dela v garderobi: dobil je službo garderoberja
♦ gled. uslužbenec, ki skrbi za gledališke kostume in pomaga igralcem pri oblačenju
SNB
gêj1 -a in gay -a cit. [gêj] m, člov. (ȇ)
moški, ki čuti spolno nagnjenje do oseb istega spola; homoseksualecSSKJ: pravice gejev; geji in lezbijke; Vedel je, da je gej, odkar se je zavedel svoje spolnosti E ← agl. gay, prvotno 'radosten' ← stfrc. gai ← got. gâheis 'živahen'
    gêj2 -- v prid. rabi
    homoseksualniSSKJ, gejevski: gej aktivist; gej film; gej klub; V Evropi so že ugotovili, da je gej turizem pomembna tržna niša
SSKJ
gêntleman -a [džentlmen] m (ȇ) moški plemenitih lastnosti in uglajenega vedenja: biti gentleman; angleški gentleman; ravnal je kot pravi gentleman
SSKJ
gígolo -a [ži- tudi dži-] m (ȋ) mlad moški, ki se najame za ples in za družbo ženskam v zabaviščih: elegantni gigoli
SSKJ
gizdalín -a m (ȋ) ekspr. moški, ki se pretirano skrbno oblači in domišljavo vede: mlad mestni gizdalin; pariški gizdalini; obnaša se kot pravi gizdalin
SSKJ
glás -ú tudi -a m, mn. glasóvi stil. glási (ȃ) 
  1. 1. zvok, ki ga dela človek z govorilnimi organi: glas mu je postajal vse bolj umirjen; od razburjenja se ji je glas tresel; posnemati otroške glasove; spoznati koga po glasu; globok, nizek, zamolkel, pog. debel glas; tanek, visok glas; krepek glas; hripav, mehek, nežen, zvonek glas; moški, otroški, ženski glasovi; govoriti s pridušenim glasom; slab glas komaj slišen; z ostrim, rezkim, trdim glasom je zahteval odgovor; sladek glas pretirano vljuden, prijazen; vesel, žalosten glas; prijetna barva glasu; govorila je z očitkom v glasu / ekspr. ta pa ima glas glasno govori; lepo poje; iz veže so se zaslišali glasovi prihajajočih govorjenje
    // na glas govoriti, peti naglas; jokati, smejati se na ves glas zelo glasno
    // zvok, ki ga daje žival: oglašati se s tankim piskajočim glasom; žvižgajoči glas kosa / kot ukaz psu Glas! zalajaj
  2. 2. zvok, ki ga daje izvajalec pri petju: preizkušati glasove; basovski glas; pevka ima čist glas / zbor moških in zbor ženskih glasov / skladba za glas in klavir / pog. dajal je glas in silil k petju intoniral melodijo
  3. 3. zvok, ki ga daje kak predmet in je zanj značilen: po dolini se je razlegal glas zvonov; struna ima prijeten glas; glas konjskih kopit; glas trobente / zamolkel glas pri padcu, udarcu
  4. 4. kar se širi navadno s pripovedovanjem: po vasi se je raznesel, razširil glas; glas o tem je šel po vsem mestu govorica; sliši se glas, da je zmagal / star. dobiti, poslati, prinesti glas sporočilo, obvestilo
    // o njem je šel glas, da je hudoben človek se je govorilo
    // navadno v zvezi z dober, slab med ljudmi znano, ustaljeno (pozitivno ali negativno) mnenje o kom: prišel je na slab glas; naenkrat je bil ob dober glas; spravil jo je v slab glas; prišel je na glas, da je malo prismuknjen; biti na dobrem, slabem glasu; ta ženska ni na najboljšem glasu; biti na glasu dobrega gospodarja
  5. 5. navadno s prilastkom izraženo mnenje, mišljenje skupine, množice: glas kolektiva; glas ljudstva / tu in tam se slišijo kritični glasovi; pren., knjiž. poslušati glas srca; očitajoč notranji glas; glas krvi, strasti; glas pameti; glas vesti
  6. 6. odločitev, mnenje posameznika pri glasovanju: dati, oddati svoj glas; zmagati z enim glasom; kandidat je dobil večino glasov; predlog, sprejet z vsemi glasovi
    ●     star. počil je glas o njegovi smrti nenadoma se je razvedelo, da je umrl; hotela je še nekaj reči, a ji je od razburjenja glas zastal v grlu je nenadoma utihnila; dolgo ni bilo nobenega glasu od njega nič se ni vedelo o njem; se ni javil, ni pisal; ekspr. ni dal glasu od sebe ni spregovoril; se ni javil, ni pisal; ekspr. tudi on je povzdignil svoj glas povedal svoje mnenje; začel govoriti, spregovoril; povzdignil je glas začel je glasneje govoriti; star. skleniti, trditi v en glas soglasno; star. ta hiša je na glasu je znana, slovi po čem; bibl. glas vpijočega v puščavi razširjanje kakega nazora, prizadevanje, ki nima uspeha; star. pesem domačega glasu v domačem jeziku; preg. dober glas seže v deveto vas kar je dobro, je daleč naokrog znano; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govori; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče
    ♦     jur. posvetovalni glas brez pravice odločanja; lingv. glas najmanjša akustična enota govorjenega jezika; zliti glas sestavljen iz zaporniške in priporniške prvine; afrikata; znak za glas e; med. menjati glas mutirati; muz. drugi glas glas v vokalnem stavku, ki je nižji od prvega glasu; prvi glas najvišji glas v vokalnem stavku
SSKJ
golobrád in golobràd -áda -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima golo, neporaščeno brado: golobrad moški; fant je še golobrad / ekspr. tebe že ne bom poslušal, si še preveč golobrad
SSKJ
golobrádec -dca m (ȃ) ekspr. mlad, nedorasel moški: neizkušen golobradec / golobradec je še
SSKJ
gospód -a m, im. mn. gospódje stil. gospódi (ọ̑) 
  1. 1. spoštljivo naslov za odraslega moškega: sedež mi je ponudil prijazen gospod; za pot je vprašal starejšega gospoda / kot nagovor: gospod, koliko je ura? spoštovane gospe in gospodje; kot pristavek k imenu, poklicu: obiskal nas je gospod Ivan; gospod doktor, profesor; gospod župnik
  2. 2. v meščanskem okolju mož, soprog: izročite, prosim, to vašemu gospodu; se je gospod že vrnil?
    // redko delodajalec, gospodar: gospod mi je naročil, naj zaklenem; naš gospod je zelo prijazen
  3. 3. zlasti v kmečkem okolju duhovnik: za gospoda študira; pogreb z dvema gospodoma / star. duhovni gospod
  4. 4. ekspr., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom moški, ki zaradi odličnega vedenja in lepega videza vzbuja spoštovanje: tvoj prijatelj je res gospod; ta je pa pravi gospod
    // moški, ki udobno živi in mu ni treba (fizično) delati: to boš moral že sam opraviti, on je gospod; z gospodom bi se rada poročila, kmeta ne mara
  5. 5. v razredni družbi pripadnik plemiškega ali meščanskega sloja: grajski gospod; visoki mestni gospodje
  6. 6. rel. Kristus, Bog: Gospod se te bo usmilil; zaupati v Gospoda / Gospod Bog
    ●     ekspr. delam, kar hočem, saj sem sam svoj gospod nisem od nikogar odvisen; vznes. Gospod ga je poklical k sebi umrl je; iti, poslati po gospoda zlasti v kmečkem okolju po duhovnika, da bi podelil bolniku zakrament(e) za umirajoče; vznes. zaspati v Gospodu umreti
    ♦     zgod. fevdalni ali zemljiški gospod do odprave tlačanstva posredni ali neposredni lastnik zemlje s podložniki; fevdni gospod; gorski gospod
SSKJ
gospodínjec -jca m (ȋ) šalj. moški, ki opravlja ali vodi domača, hišna dela: biti gospodinjec; dober gospodinjec
SSKJ
grabljáč -a m (á) moški, ki grabi, spravlja seno: najeti grabljače
SSKJ
hajdukováti -újem nedov. (á ȗ) pri nekaterih južnoslovanskih narodih, nekdaj delovati, živeti kot hajduk: ženske so delale doma, moški pa hajdukovali
Število zadetkov: 462