1. praznično moško ali žensko pokrivalo ali naglavni trak, navadno iz blaga
1.1 priprava iz prekrižanih vrvic, s katero se pokrijejo in pritrdijo lasje; SODOBNA USTREZNICA: mrežica za lase
FREKVENCA: 13 pojavitev v 5 delih
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ16
avba -e samostalnik ženskega spola
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
držáti,* -ím, vb. impf. 1) halten; klobuk v rokah d.; d. otroka v naročju; koga za roko d., jemand an der Hand halten; za drevo d., Pflughalter sein, Cig.; konja za brzdo, moža za besedo držijo, das Pferd nimmt man beim Zaum, den Mann beim Wort, Z.; d. kaj kvišku, proč, k očem, pod nos, etwas in die Höhe, weg, vor das Gesicht, vor die Nase halten; ne d. križem rok, nicht müßig sein; svečo d. umirajočemu, dem Sterbenden das Licht halten; d. komu roko, jemandem die Stange halten, Cig.; v dobrem stanu d. kaj, in gutem Zustande erhalten, nk.; vino v pivnicah d., ogr.-Valj. (Rad); živino pregorko d.; v časti d. in spoštovati koga, Jap.; — abhalten: skupščino d., Valj. (Glas.); svet, sodbo d., Lašče-Levst. (Rok.); tožbo d., über eine Klage verhandeln, Svet. (Rok.); — führen: dnevnik, zemljiščne knjige d., DZ.; — 2) fest halten (durch Kraftanstrengung, Zwang u. dgl.); držite ga! haltet ihn fest! bolje "drži ga" ko "lovi ga", = besser ein Sperling in der Hand, als eine Taube auf dem Dache; sapo držati, den Athem an sich halten; jeza me v srcu drži, Zorn erfüllt mein Herz, C.; bolezen ga drži v postelji, die Krankheit fesselt ihn ans Bett, Cig.; krč me drži, ich habe den Krampf, Z.; drži me v rami, es zieht mich im Arm, Cig.; — V mladosti vender trdnejše so mrežé, Ki v njih drži nas upa moč golj'fiva, Preš.; v zaporu koga d., im Arrest anhalten, LjZv.; trdo, ostro, na tesnem koga d., jemanden strenge, kurz, in guter Zucht halten; v trdem d., streng halten, Šol.; jezik za zobmi d., die Zunge im Zaume (das Maul) halten; držan, verpflichtet, C.; — parteiisch, interessiert, C.; — 3) aufrecht halten; pijan je, da ga noge ne držé; drži me tvoja desnica, Ravn.; d. red po občini, die Gemeindepolizei handhaben, Levst. (Nauk); d. zapovedi, die Gebote halten (tudi stsl.); d. besedo, das Wort halten (tudi rus.); oni ne drže pravde (= pravice), Dalm.; — 4) halten (= nicht lassen); mora vodo d., es muss wasserdicht sein; papir črnila ne drži, das Papier schlägt durch, fließt, Cig.; d. barvo, die Farbe behalten, Cig.; d. glas, den Ton halten, aushalten, Cig., Šol.; led, sren drži, das Eis, die Schneedecke hält, Cig.; maček ne drži, der Anker ist los, Cig.; posoda ne drži, = pušča; sod drži kakor jajce, Z.; zdaj bo držalo, jetzt wird es halten (= zdaj je dosti trdno pribito, privezano itd.); vzroki niso držali, die Begründung war nicht stichhältig, Cig.; — mraz, jug drži, die Kälte, der Südwind hält an, Cig.; to vreme bo držalo ves mesec, Tolm.-Štrek. (Let.); — halten, fassen; sod drži deset veder; — 5) die Richtung haben, führen: kam drži pot, cesta, steza? dveri drže na vrt, Cig.; d. v kako mer, streichen (vom Erzgange), Cig. (T.); ruda drži naprej, das Erz setzt an, Cig.; laufen (o črtah), Cig. (T.); — sich erstrecken: moja njiva drži do —, Svet. (Rok.); — 6) d. se za kaj, sich an etwas anhalten; d. se za vejo; — d. se česa (koga), an etwas (jemandem) haften, kleben, hangen: smola se drži obleke; — še se ga drži moč, er ist noch bei Kräften, Cig.; ta napaka se ga bo držala, dokler bo živ, dieser Fehler wird ihm sein Lebenlang anhaften, Cig.; berača se palica drži, der Bettler legt den Bettelstab nicht ab, Z.; cerkvenega imenja se dolžnosti drže, Verpflichtungen haften auf dem kirchlichen Vermögen, DZ.; — d. se koga, sich an jemanden anhängen: drži se ga kakor smola, kakor klop; d. se česa kakor pijanec plota, = an einer Sache fest hangen, Cig.; — an etwas festhalten; d. se starih navad, starega kopita; bei etwas bleiben, verharren: vina, dela d. se; — sich an etwas halten, sich nach etwas richten; d. se steze, Bahn halten, Cig.; d. se sledu, der Spur nachgehen; d. se ukazov, die Verordnungen befolgen; človeku gre, da se postav drži, katere mu piše Bog, Ravn.; d. se resnice, der Wahrheit treu bleiben; d. se svojih besedi, Levst. (Zb. sp.); držeč se ukaza, kraft der Verordnung, Cig.; — sich behaupten, standhalten: trdnjava se drži; — sich halten: to sadje se dolgo drži; držeč, haltbar, Cig., Jan.; res je bolj rezno (vino), pa bo tudi bolj držeče, Levst. (Zb. sp.); — 7) d. se, eine Haltung beobachten: d. se po koncu, sich aufrecht halten; — eine Miene machen; kislo se d., ein saures Gesicht machen; na smeh, na jok se d., eine weinerliche, lächelnde Miene machen; drži se, kakor da ne bi znal pet šteti; — sich benehmen, sich verhalten; junaško, moško se d., sich heldenmüthig, männlich benehmen; krotko in pohlevno se d., Kast.
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
móški, adj. 1) Manns-, Männer-, männlich; m. spol; moška obleka; moška leta, das Mannesalter; — mannhaft, moško se vesti; moško se braniti; — stolz: moško se držati; ali je žena tako moška? Zv.; — = kmetski: to je moško ne graščinsko, Rib.-Svet. (Rok.); — 2) moški, eine Person männlichen Geschlechtes, die Mannsperson; nobenega moškega ni bilo v družbi; dve ženski in pet moških; tudi: moškì.
Svetokriški
moški -a prid. moški: taisti ſmeh nej bil otrozhij, temuzh moshKi im. ed. m ǀ kadar ti moshka im. ed. ž perſona ſe najdesh v' taiſti greshni perloshnoſti ǀ je bil sapovedal vſe Iudauske otroke Kar je bilu moshkiga rod. ed. m spola v'vodo vrezhi, inu vtopiti ǀ Moja shena pravi uni mosh nej mogozhe de bi is rebra moshkiga rod. ed. s ſtuarjena bila, ampak is paſſiga gobiza ǀ veliku hudizhou is pakla je bilu prishlu v' moshki mest. ed. ž, inu shenski podobi ǀ ushe dolgu zhaſsa ima snanje, priasnost s'eno moshko or. ed. ž pershono ǀ ty shpegli ſo bily shenski, nikar moshki im. mn. m ǀ kej ſte sdaj vy Moshke im. mn. ž, inu shenske Pershone, katere v'velike grehe padete ǀ kuliku starih, inu mladih, vbogijh, inu bogatijh, shenskijh, inu moshkijh rod. mn. perſhon sa Christuſam pojti ſe pofliſsajo v'Nebu ǀ veliku taushent Pershon Moshkih rod. mn., inu shenskih, ſo k'njemu prishli gnade proſsit ǀ Philoſophi bres urshoha tulikajn ſashpotuieio ta shenski ſpol, kateri je taku nuzen moshkem daj. mn. perſonam ǀ Te nezhiste Iezabele, bi ſe nelepotizhile, inu s'nyh shivotam mreshje moshkim daj. mn. perſonam neproſile ǀ Ne treba drugiga hudizha de bi Moshke tož. mn. ž pershone motil ǀ kakor de bi naga imela pred Moshkimi or. mn. Pershonami ſtati po moško, kakor moški po moško: pre teshke butare noſſite, teshku vſdiguiete, pleſhete, po moshku isdarite (II, 358)
Celotno geslo
Pohlin
Vorenc
Svetokriški
moško prisl. po moško po moško: pre teshke butare noſſite, teshku vſdiguiete, pleſhete, po moshku isdarite (II, 358)
Besedje16
Pleteršnik
Pleteršnik
Celotno geslo
Pohlin
povojnik [povọ̑jnik] samostalnik moškega spola
turban, tj. turško moško pokrivalo iz dolgega platnenega traku, ki se ovije okoli glave
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
zalotíti, -ím, vb. pf. ergreifen, habhaft werden, einfangen, Jan., C., BlKr., nk.; — erhaschen, Slom.-C.; betreten, ertappen, überraschen, Naprej-C.; antreffen, nk.; na poti zalotim odraslo moško mladino, Jurč.
Število zadetkov: 17
Dostopnost