Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pravopis
èn1 êna -o glav. štev., sam. êden [də] (ȅ é é)
1. ~ tolar; ~a oseba; ~o pero; imeti ~ega otroka; kovanci po ~ tolar; slep na ~o oko; Niti ~ list se ni zganil; knj. pog.: ~ čas čakati nekaj časa; Že ~e tri dni ga ni približno, kake; ~a vrata so še odprta; imeti samo ~e čevlje; poud. vsi kot ~ mož |enotno, složno|; ~a lastovka ne naredi pomladi |Iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi|
2. v zvezi en — drug Na ~em koncu mesta zidajo, na drugem podirajo; Po ~i strani so zadovoljni, po drugi pa še dvomijo; neknj. pog. ~i vaščani so bili za, mnogi drugi pa proti nekateri; knj. pog. prevažati ljudi z ~ega brega na drugega z brega na breg
3. enak, isti: biti ~ih misli; živeti pod ~o streho; jesti ~o in isto jed
4. v zvezi s sam poud.: Njeno življenje je ~a sama bridkost |je zelo žalostno|; V množici sem spoznal ~ega samega rojaka |samo enega|

êden ênega m, člov. (é) stopati v koloni po ~; ~ je zbežal, trije so ostali; poud. Vsi do ~ega so prišli |prav vsi|; Vsi za enega, ~ za vse
êna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) neknj. pog. ~ čez drugo govorita obe hkrati
êno -ega s (é) Imeli so dve teleti. Eno so prodali; ~ z drugim |oboje|
Pravopis
jêdrn -a -o; bolj ~ (é; ȇ) redk. ~ mož čvrst, krepek
jêdrni -a -o (é; ȇ) ~a vsebina
Pravopis
ljúb -a -o tudi ljúb -a -ó; -ši -a -e (ȗ ú ú; ȗ; ȗ ú ọ̑; ȗ ȗ ọ̑; ú; ȗ) Umrl je moj ~i mož; slovo od ~ega prijatelja; Obiski mi niso ~i; poud. ves ~i dan |ves dan|; neobč. ~ pogled prijeten, prijazen; ljub komu/čemu biti ~ staršem
ljúbi -a -o (ú; v nagovoru ȗ) ~ prijatelj |v nagovoru|
ljúbi -ega m, člov. (ú; ȗ) izgubiti svoje ~e; star. njen ~ fant
ljúba -e ž, člov., rod. mn. -ih (ú; ȗ) ~e moje, kmalu se vrnem; star. njegova ~ dekle
nàjljúbša -e tudi nájljúbša -e ž, rod. mn. -ih člov. (ȁȗ; áȗ) zapeti svojo ~o
ljúbo -ega s, pojm. (ȗ) uničiti vse, kar je komu ~; tebi na ~
ljúbost -i ž, pojm. (ú; ȗ)
Pravopis
ljubosúmen -mna -o; -ejši -a -e (ú ȗ ú; ú) ~ mož; ljubosumen na koga/kaj biti ~ ~ svoje tovariše
ljubosúmnost -i ž, pojm. (ú)
Pravopis
móder2 -dra -o; -êjši -a -e tudi -ejši -a -e (ọ́; ȇ; ọ́) ~ mož; ~ nasvet; z leti postati ~ejši; poud.: biti ~a glava, imeti ~o glavo |biti pameten človek|; preveč ~ |resen, zadržan|
modróst -i ž, pojm. (ọ̑) spoštovati soseda zaradi ~i; poud. biti poln raznovrstne ~i |znanja|; števn., poud. biti nadležen s svojimi ~mi |s spoznanji, pripombami|
Pravopis
múhav -a -o tudi muhàv -áva -o (ú; ȁ á á) Mož je ~; poud. ~o vreme |spremenljivo, nestanovitno|
múhavost -i in muhávost -i ž, pojm. (ú; á) ženska ~; števn., poud. presenečati s svojimi ~mi |nepredvidljivimi zahtevami|
Pravopis
nekód nedol. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) Tod ~ rastejo gobe; Od ~ se je prikazal povodni mož; ~ bomo že našli pot iz te gošče; od ~ iz ozadja; Do ~ bo šlo še z vozom, potem pa pot pod noge; Tam ~ je tedaj stanoval nekje
Pravopis
nezvést -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ẹ̑ ẹ́ ẹ́; ẹ̑; ẹ́; ẹ̑) ~ mož; nezvest komu/čemu ~ ženi; star. postati ~ svoji obljubi ne je držati, izpolniti
nezvésta -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́; ẹ̑) pozabiti ~o |dekle, ženo|
nezvéstost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑)
Pravopis
ostáti ostánem dov. -i -íte; -àl -ála; (-àt) (á ȃ)
1. |ne prenehati biti, se nahajati|: ~ na deželi; poud.: ~ na cesti |ne dobiti službe, stanovanja|; Nič mu ne ~e v glavi |ničesar si ne more zapomniti|; knj. pog. ~ doma zaradi otrok |ne zaposliti se|; Ustvarjalni dosežki ~ejo |ne prenehajo biti, obstajati|; Hrana vsak dan ~e; poud. Mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu |popolnoma|; Sprejemni izpiti ~ejo |ne bodo odpravljeni|; Napovedana predstava ~e
2. pomožniški pomen ~ poštenjak, poud. mož beseda |kdor naredi, kar je bilo obljubljeno|; ~ buden; ~ brez denarja; ~ na miru, pri miru; brezos. Ostalo bo še naprej mraz
Pravopis
pétdesetléten -tna -o (ẹ̑ẹ̑) ~ mož; biti skoraj ~
Pravopis
postáren -rna -o (á; ȃ) neobč.: ~ mož star, starejši; ~ obraz starikav
Pravopis
povôden -dna -o (ó)
povôdni -a -o (ó) nardp. ~ mož; ~e živali
Pravopis
premálo1 -- s, pojm. (á) zemlja s ~ dušika; ~ je mož(a), da bi se uprl; Na tem področju je bilo ~ storjenega
Pravopis
preprijázen -zna -o (á; á ȃ á) ~ ogovor; poud. dober, ~ mož |zelo prijazen|; preprijazen do koga ~ ~ sosedov; preprijazen z/s kom ~ z učenci
Pravopis
prešúšten -tna -o tudi préšušten -tna -o (ȗ; ẹ́; ẹ̑) ~o življenje
prešúštni -a -o tudi préšuštni -a -o (ȗ; ẹ́; ẹ̑) ~ mož
prešúštnost -i tudi préšuštnost -i ž, pojm. (ȗ; ẹ́; ẹ̑)
Pravopis
preučèn -êna -o (ȅ é é) poud. ~ mož |zelo učen|; preučen za koga/kaj biti ~ zanje
Pravopis
preváran -a -o (ȃ) ~ zakonski mož; čutiti se ~o
preváranost -i ž, pojm. (ȃ)
Pravopis
prikázati tudi prikazáti -kážem dov. prikázanje; drugo gl. kazati (á/á á) koga/kaj ~ delovanje naprave; publ. ~ dobro igro dobro igrati; ~ koga v najboljši luči
prikázati se tudi prikazáti se -kážem se (á/á á) Na pragu se je prikazal neznanec; poud. Da se mi ne ~eš več domov |ne prideš|; prikazati se komu V sanjah se ji je prikazal pokojni mož; ver. Marija se je večkrat prikazala
Pravopis
pritôlči -tôlčem [u̯č] dov.; drugo gl. tolči (ó) poud. V hišo je pritolkel mož z leseno nogo |udarjajoč z nogo prišel|
pritôlči se -tôlčem se [u̯č] (ó) poud. do česa ~ ~ ~ poklica |s prizadevanjem priti|
Pravopis
razsóden -dna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ mož; ostati ~
razsódnost -i ž, pojm. (ọ́) izgubiti ~; delati po svoji ~i
Število zadetkov: 69