iméti Frazemi s sestavino iméti:
čìč níma nìč, govoríti, kot bi imél žgánce v ústih, iméti ása v rokávu, iméti béla jétra, iméti besédo, iméti brádo, iméti bŕke [postrížene] na dèž, iméti cmòk v gŕlu, iméti čésa čez glávo, iméti čésa kot vrág tóče, iméti čésa prek gláve, iméti číste rôke, iméti čísto vést, iméti čŕni mádež, iméti čŕno dúšo, iméti čŕno píko, iméti debélo kóžo, iméti [dêbel] krompír, iméti denárja kot vrág tóče, iméti do komólcev krváve rôke, iméti dóber dán, iméti dóber nós [za kàj], iméti dóber želódec, iméti dôbre žívce, iméti dôbro dúšo, iméti [dôbro] namázan jêzik, iméti dólg jêzik, iméti [dólg, ták] jêzik kàkor kráva rép, iméti dólge pŕste, iméti dólgo lájtengo, iméti dvé lévi rôki, iméti dvé želézi v ôgnju, iméti ga pod kápo, iméti ga pod strého, iméti glávno besédo, iméti glávno vlógo, iméti glávo in rép, iméti glávo kot čebèr, iméti glávo kot sód, iméti glávo na právem kôncu, iméti glávo na právem méstu, iméti glávo za kàj, iméti góbec, iméti góbec kot kráva rèp, iméti hrbteníco, iméti hudíča v sêbi, iméti hudíčevo sréčo, iméti jájca, iméti jásno slíko [čésa; o čém], iméti jekléne žívce, iméti jêzik kot káča, iméti jêzik óster kot mèč, iméti káčo v žêpu, iméti kàj kot na pládnju, iméti kàj na dúši, iméti kàj na glávi, iméti kàj na jezíku, iméti kàj na kôncu jezíka, iméti kàj na króžniku, iméti kàj na vésti, iméti kàj v kŕvi, iméti kàj v málem pŕstu, iméti kàj v mezíncu, iméti kàj [vèč] solí v glávi, iméti kàj za brégom, iméti kàj za plótom, iméti kàj za pod zób, iméti kámen namésto srcá, iméti kóga/kàj na píki, iméti kóga/kàj na rešêtu, iméti kóga/kàj na rovášu, iméti kóga/kàj na tapéti, iméti kóga/kàj pod pálcem, iméti kóga/kàj pri rôki, iméti kóga/kàj [šè] v žívem spomínu, iméti kóga/kàj v [svôjih] krémpljih, iméti kóga/kàj v [velíki] části, iméti kóga/kàj v [velíkih] častéh, iméti kóga/kàj v želódcu, iméti kóga na špági, iméti kóga na vésti, iméti kóga na vŕvici, iméti kóga na vsák pŕst [po] desét, iméti kóga na vsák pŕst [po] pét, iméti kóga pod copáto, iméti kóga ràd kot bráta, iméti kóga v páci, iméti kóga v šáhu, iméti kóga za nôrca, iméti kóga za ôsla, iméti kóga za pavlího, iméti kóga za pêpčka, iméti kosmáta ušésa, iméti kosmáto vést, iméti kóžo debélo kot slòn, iméti krátek spomín, iméti krátko pámet, iméti kríže in težáve [s kóm/čím], iméti krompír, iméti krváve rôke, iméti kúrje možgáne, iméti kúrjo kóžo, iméti kúrjo pámet, iméti lasé [počesáne, postrížene] na dèž, iméti lúknjo v žêpu, iméti máčka, iméti málo [vèč] solí v glávi, iméti manévrski prôstor, iméti máslo na glávi, iméti máslo v ušésih, iméti máslo za ušési, iméti megléne pójme o čém, iméti mêhka koléna, iméti mêhko srcé, iméti mévlje v ríti, iméti móčne kárte [v rôkah], iméti módro krí, iméti morálnega máčka, iméti na múhi kóga, iméti nabrúšen jêzik, iméti nôge têžke kot cènt, iméti nós kot krompír, iméti očí na pêcljih, iméti odločílno vlógo, iméti óster jêzik, iméti pésniško žílico, iméti píko na jezíku, iméti pod oróžjem, iméti pod pálcem, iméti póln kúfer kóga/čésa, iméti póln kúrac kóga/čésa, iméti póln žèp [denárja], iméti pólna ústa beséd, iméti pólne hláče, iméti pólne rôke déla, iméti pólne žêpe [denárja], iméti pólno glávo čésa, iméti pomémbno vlógo, iméti prázno glávo, iméti prevelíke očí, iméti prôste rôke [pri čém], iméti pŕste vmés, iméti rép in glávo, iméti répo v ušésih, iméti slàb dán, iméti slábo vést, iméti slámo v glávi, iméti slónjo kóžo, iméti slónovo kóžo, iméti spomín kot rešêto, iméti srcé na dláni, iméti srcé na právem méstu, iméti srcé za kóga/kàj, iméti sréčno rôko [pri čém], iméti sréčo v nesréči, iméti sršéne v glávi, iméti sršéne v ríti, iméti strupén jêzik, iméti súho gŕlo, iméti svêtle trenútke, iméti svínjsko sréčo, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti svój kríž, iméti svój prôstor pod sóncem, iméti svôje adúte, iméti svôje mêje, iméti svôje pŕste vmés, iméti svôjih pét minút [sláve], iméti šè êno želézo v ôgnju, iméti škárje in plátno v rôkah, iméti tŕdo kóžo, iméti tŕdo srcé, iméti trébuh kàkor bóben, iméti trébuh kot sód, iméti umázane rôke, iméti v rôkah močán adút, iméti vèč sréče kot pámeti, iméti vèč želéz v ôgnju, iméti véčje očí, iméti véčje očí kot želódec, iméti [velíko] pod pálcem, iméti velíko vlógo, iméti volôvske možgáne, iméti vrága na glávi, iméti vrága v sêbi, iméti vrážjo sréčo, iméti vsák dán nedéljo, iméti vsè adúte v rôkah, iméti vsè kárte v rôkah, iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, iméti [vsè] svôje adúte, iméti vsè v svôjih rôkah, iméti za ostrím debélo, iméti zádnjo besédo, iméti zdrávo bárvo, iméti zelêne pŕste, iméti zelêno lúč za kàj, iméti zláto dúšo, iméti zláto srcé, iméti zvézane rôke, iméti zvézane rôke in nôge, iméti [žé] brádo, iméti želézno rezêrvo, iméti žílico za kàj, kot bi imél slábo vést, kot [da] bi imél pólne hláče, ne iméti čésa dáti v lônec, ne iméti čístih rôk, ne iméti dláke na jezíku, ne iméti [dóbrega] želódca, ne iméti [dovòlj, niti tróhice] solí v glávi, ne iméti dúnsta o čém, ne iméti hrbteníce, ne iméti jájc, ne iméti jásnih pójmov o čém, ne iméti kàj dáti v lônec, ne iméti lépe beséde za kóga/kàj, ne iméti mírnega trenútka, ne iméti ne gláve ne répa, ne iméti ne répa ne gláve, ne iméti niti belíča [v žêpu], ne iméti níti fícka, ne iméti níti krájcarja, ne iméti [níti] póčenega gróša, ne iméti niti prebíte páre, ne iméti níti za sól, ne iméti pójma [o čém], ne iméti srcá, ne iméti srcá [za kóga/kàj], ne iméti sréčne rôke [pri čém], ne iméti stó pík, ne iméti tréh čístih, ne iméti trí číste, sténe imájo ušésa, stráh imá velíke očí, še za slán krompír ne iméti, še za sól ne iméti, tenák nós iméti, vsák imá svój kríž, vsáka stvár imá svôje mêje, vsè imá svôje mêje
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Frazemi
Farmacija
Pleteršnik
izríniti, -rȋnem, vb. pf. herausschieben, ausdrängen; i. se, heraustreten; možgani so se mu izrinili skozi rano v črepinji, Let.; — izrinjen, höckerig, V.-Cig.; — i. se, ausschlagen, ausfahren, ausbrechen (vom Hautausschlag), Cig., C.; gobe so se mu izrinile na čelu, Dalm.; ogrci, mozoli, mehurci so se izrinili, Soška dol.-Erj. (Torb.); izrinilo se mi je, ich habe einen Ausschlag bekommen, vzhŠt.; koža se mi je izrinila, ich habe einen Hautausschlag bekommen, (izbrinila) Rihenberk (Goriš.)-Erj. (Torb.).
SSKJ²
izstopíti in izstópiti -im dov. (ī ọ́ ọ̑)
1. stopiti iz česa, navadno iz prometnega sredstva: izstopiti iz avtobusa, dvigala, vlaka; izstopiti na glavni postaji, pri srednjih vratih / ko so izstopili iz gozda, je prenehalo deževati stopili
2. priti iz česa, na površje: možgani so izstopili skozi prebito lobanjo / potne kapljice so mu izstopile na čelu / krogla je izstopila na nasprotnem sencu
3. prenehati biti član kake organizacije, društva: izstopiti iz društva; izstopiti iz šole; elipt. sredi šolskega leta je izstopil prenehal hoditi v šolo / izstopiti iz službe; izstopiti iz igre prenehati (se) igrati
4. postati (zelo) opazen, viden: kite, žile so mu izstopile od napora / razlike med razvitimi in nerazvitimi državami so še bolj izstopile / knjiž. med osebami v drami je izstopil zlasti lik dobrega kralja bil je boljši kot drugi
● ekspr. od strahu so mu izstopile oči (iz jamic) gledal je z izbuljenimi očmi
5. prestopiti (bregove), razliti se: reka je ob deževju izstopila
♦ alp. plezalec je izstopil ob enajstih končal plezalni vzpon
1. stopiti iz česa, navadno iz prometnega sredstva: izstopiti iz avtobusa, dvigala, vlaka; izstopiti na glavni postaji, pri srednjih vratih / ko so izstopili iz gozda, je prenehalo deževati stopili
2. priti iz česa, na površje: možgani so izstopili skozi prebito lobanjo / potne kapljice so mu izstopile na čelu / krogla je izstopila na nasprotnem sencu
3. prenehati biti član kake organizacije, društva: izstopiti iz društva; izstopiti iz šole; elipt. sredi šolskega leta je izstopil prenehal hoditi v šolo / izstopiti iz službe; izstopiti iz igre prenehati (se) igrati
4. postati (zelo) opazen, viden: kite, žile so mu izstopile od napora / razlike med razvitimi in nerazvitimi državami so še bolj izstopile / knjiž. med osebami v drami je izstopil zlasti lik dobrega kralja bil je boljši kot drugi
● ekspr. od strahu so mu izstopile oči (iz jamic) gledal je z izbuljenimi očmi
5. prestopiti (bregove), razliti se: reka je ob deževju izstopila
♦ alp. plezalec je izstopil ob enajstih končal plezalni vzpon
- izstopívši zastar.:
izstopivši iz vlaka, se je napotil proti goram; izstopivši potniki
Celotno geslo
Frazemi
jéra (Jéra) Frazemi s sestavino jéra (Jéra):
bíti kot míla jéra, cmériti se kot mila jera, držáti se kot míla jéra, jokáti kot míla jéra (Jéra), míla jéra (Jéra)
bíti kot míla jéra, cmériti se kot mila jera, držáti se kot míla jéra, jokáti kot míla jéra (Jéra), míla jéra (Jéra)
Jezikovna
Kako razumeti besedo »bit«? (Zmelkoow)
Zanima me kako je mišljena beseda bit/Bit pri pesmi z naslovom Bit izvajalca Zmelkoow. Nekje je napisana beseda z veliko nekje pa z malo začetnico. Očitno pa je, da celo pesem govori o isti stvari in jo nagovarja.
Celotno geslo
eSSKJ
kódrati kódram nedovršni glagol [kódrati]
ETIMOLOGIJA: ↑koder
- 1. delati, oblikovati kodre
- 1.1. navadno ekspresivno delati, povzročati, da se kaj oblikuje tako, da spominja na kodre, postaja valovito, nagubano
- 2. v obliki kodrati se dobivati obliko kodrov, postajati kodrast
- 2.1. v obliki kodrati se, navadno ekspresivno oblikovati se tako, da spominja na kodre, postajati valovit, naguban
ETIMOLOGIJA: ↑koder
Celotno geslo
Sprotni
kriónika samostalnik ženskega spola
- globoko zamrzovanje organizma, zlasti z razvitejšimi možgani, za možnost odmrznitve in ponovne oživitve v prihodnosti
SSKJ²
lén tudi lèn léna -o stil. -ó prid. (ẹ̑ ȅ ẹ́)
1. ki ne dela rad: len človek; učenec je len; ekspr. len, da smrdi; len kot fuks, gnoj zelo / kot psovka ali spet ležiš, lenoba lena
// navadno v povedni rabi, navadno v zvezi z za ki nima želje, volje za kako opravilo: ti si len za hojo, pisanje / knjiž. on je len pisati; ekspr. zelo sem lena, kar se pisanja tiče
// ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti: sonce me je prevzelo, da sem čisto len / leni maček leži za pečjo / pretegovati lene ude; leno telo / ekspr. lena kri
// ki zaradi počasnosti izraža lenost, lenobo: lena hoja, kretnja / leno pohajkovanje
2. ekspr. ki se počasi premika: leni oblaki; lene megle se vlačijo po dolini; lena reka
// ki počasi, enolično poteka: len čas / utapljati se v lenem miru
3. ki ne dojema hitro, ne misli prodorno: njegov duh je len / leni možgani / leno mišljenje
● ekspr. fant, ne bodi len, skoči za tatom brez obotavljanja, urno
♦ agr. leno mleko mleko, ki se težko usiri; med. leno črevo črevo, ki hrano zelo počasi potiska naprej
1. ki ne dela rad: len človek; učenec je len; ekspr. len, da smrdi; len kot fuks, gnoj zelo / kot psovka ali spet ležiš, lenoba lena
// navadno v povedni rabi, navadno v zvezi z za ki nima želje, volje za kako opravilo: ti si len za hojo, pisanje / knjiž. on je len pisati; ekspr. zelo sem lena, kar se pisanja tiče
// ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti: sonce me je prevzelo, da sem čisto len / leni maček leži za pečjo / pretegovati lene ude; leno telo / ekspr. lena kri
// ki zaradi počasnosti izraža lenost, lenobo: lena hoja, kretnja / leno pohajkovanje
2. ekspr. ki se počasi premika: leni oblaki; lene megle se vlačijo po dolini; lena reka
// ki počasi, enolično poteka: len čas / utapljati se v lenem miru
3. ki ne dojema hitro, ne misli prodorno: njegov duh je len / leni možgani / leno mišljenje
● ekspr. fant, ne bodi len, skoči za tatom brez obotavljanja, urno
♦ agr. leno mleko mleko, ki se težko usiri; med. leno črevo črevo, ki hrano zelo počasi potiska naprej
- léno stil. lenó prisl.:
čas, dan leno mineva; leno odgovarjati; zelo leno opravljati delo; voda leno teče; leno je vzdignil roko; biti leno utrujen
SSKJ²
lobánja -e ž (á)
1. okostje glave: na vrhu hrbtenice je lobanja; kosti lobanje / človeška, pasja, ptičja lobanja
♦ antr. dolgoglava lobanja
// del tega okostja, v katerem so možgani: pri padcu mu je počila lobanja; zgornja čeljustnica se tesno zraste z lobanjo
2. ekspr. glava: odločno je stresel z ozko lobanjo; njegova plešasta lobanja
1. okostje glave: na vrhu hrbtenice je lobanja; kosti lobanje / človeška, pasja, ptičja lobanja
♦ antr. dolgoglava lobanja
// del tega okostja, v katerem so možgani: pri padcu mu je počila lobanja; zgornja čeljustnica se tesno zraste z lobanjo
2. ekspr. glava: odločno je stresel z ozko lobanjo; njegova plešasta lobanja
SSKJ²
máli2 -a -o prid. (ȃ; sam. iz prislova ā)
1. določna oblika od majhen
a) mali in veliki kazalec; razložiti male krožnike; odsekati si mali prst; zvoniti z malim zvonom; male in velike črke; otroci jedo pri mali mizi, odrasli pa pri veliki; velika in mala začetnica; mala žlička; v svojem malem stanovanju; mala vrata
b) pog.: mali golaž; malo pivo
c) spori v malih kolektivih; mali narodi
č) topovi z malimi dometi
d) poznal je njegove male in velike sposobnosti; te male spremembe nas ne bodo rešile
e) z malimi otroki se je rajši igrala kot z velikimi; kaj dela tvoj mali sin
f) mala kmetija, trgovina; male tovarne se združujejo z velikimi / mali kmet; mala buržoazija drobna buržoazija / mali uradniki / mala kmečka, zemljiška posest drobna posest
g) male in velike napake
h) naveličal sem se tega malega, skromnega življenja / Mala Azija; Mala vas; kot pristavek k imenu Pipin Mali
2. v zvezi mala potreba izločanje seča: mala in velika potreba / opraviti, opravljati malo potrebo; iti na malo potrebo
● nar. mali božič praznik (svetih) treh kraljev; mali bratranec sin očetovega ali materinega bratranca ali sestrične; publ. mali človek človek brez važnejšega družbenega položaja in brez velikega premoženja; publ. mali ekran televizija; mali golf golf na manjšem igrišču s poenostavljeno tehniko igranja; mali hlapec hlapec, ki opravlja lažja, preprostejša dela; (mali) oglas krajša objava, obvestilo v časopisu v zvezi s trgovskimi posli, službo, osebnimi zadevami; (mali) oglasi rubrika v časopisu s takimi obvestili; ekspr. imeti kaj v malem prstu dobro znati, poznati kaj; star. mali srpan julij; mali stric očetov ali materin bratranec; star. mali traven april; mali voz ozvezdje v obliki voza, katerega najsvetlejša zvezda je Severnica; publ. mala Evropa devet evropskih držav, ki so povezane v Evropsko gospodarsko skupnost; nar. mala južina popoldanska malica; nar. mala maša mali šmaren; mala matura nekdaj zaključni izpit po nižji srednji šoli; mala plošča gramofonska plošča s premerom 17 cm; mala šola organizirana nekajmesečna predšolska vzgoja; ekspr. biti v malih nebesih zelo srečen; živi ko mali bog zelo dobro, v izobilju
♦ anat. mali možgani del možganov za ravnotežje; mali krvni obtok del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi pljuča; mala krivina vbočeni del želodca, ki je obrnjen na desno in navzgor; astron. mali planet asteroid; Mali medved ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejša zvezda je Severnica; bot. mali zimzelen; mala kopriva; mala štorovka; etn. mali kruhek pecivo iz ržene moke in medu, oblikovano navadno v izrezljanih lesenih modelih; fiz. mala kalorija enota za merjenje toplote, tisočina kalorije; glasb. mali f četrti ton v mali oktavi; gled. mali oder gledališče, ki uprizarja krajša, modernistična, eksperimentalna gledališka dela; lov. mali lov lov na manjšo ali zaradi načina lova manj pomembno divjad; mala divjad manjša in zaradi načina lova manj pomembna divjad; rel. mali greh kršitev božje postave v majhni stvari ali v veliki stvari, pa ne z jasnim spoznanjem in popolnim privoljenjem; mali šmaren praznik Marijinega rojstva 8. septembra; soc. mali kmet kmet, ki ima navadno do 5 ha zemlje; mali lastnik drobni lastnik; šah. mala rokada rokada na kraljevo stran; šport. mali nogomet pri katerem igra navadno šest igralcev na sorazmerno manjšem igrišču; vet. male živali domače živali razen goveda, konja; zgod. mala antanta zveza med Čehoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo po prvi svetovni vojni; zool. mali skovik; mala rovka
1. določna oblika od majhen
a) mali in veliki kazalec; razložiti male krožnike; odsekati si mali prst; zvoniti z malim zvonom; male in velike črke; otroci jedo pri mali mizi, odrasli pa pri veliki; velika in mala začetnica; mala žlička; v svojem malem stanovanju; mala vrata
b) pog.: mali golaž; malo pivo
c) spori v malih kolektivih; mali narodi
č) topovi z malimi dometi
d) poznal je njegove male in velike sposobnosti; te male spremembe nas ne bodo rešile
e) z malimi otroki se je rajši igrala kot z velikimi; kaj dela tvoj mali sin
f) mala kmetija, trgovina; male tovarne se združujejo z velikimi / mali kmet; mala buržoazija drobna buržoazija / mali uradniki / mala kmečka, zemljiška posest drobna posest
g) male in velike napake
h) naveličal sem se tega malega, skromnega življenja / Mala Azija; Mala vas; kot pristavek k imenu Pipin Mali
2. v zvezi mala potreba izločanje seča: mala in velika potreba / opraviti, opravljati malo potrebo; iti na malo potrebo
● nar. mali božič praznik (svetih) treh kraljev; mali bratranec sin očetovega ali materinega bratranca ali sestrične; publ. mali človek človek brez važnejšega družbenega položaja in brez velikega premoženja; publ. mali ekran televizija; mali golf golf na manjšem igrišču s poenostavljeno tehniko igranja; mali hlapec hlapec, ki opravlja lažja, preprostejša dela; (mali) oglas krajša objava, obvestilo v časopisu v zvezi s trgovskimi posli, službo, osebnimi zadevami; (mali) oglasi rubrika v časopisu s takimi obvestili; ekspr. imeti kaj v malem prstu dobro znati, poznati kaj; star. mali srpan julij; mali stric očetov ali materin bratranec; star. mali traven april; mali voz ozvezdje v obliki voza, katerega najsvetlejša zvezda je Severnica; publ. mala Evropa devet evropskih držav, ki so povezane v Evropsko gospodarsko skupnost; nar. mala južina popoldanska malica; nar. mala maša mali šmaren; mala matura nekdaj zaključni izpit po nižji srednji šoli; mala plošča gramofonska plošča s premerom 17 cm; mala šola organizirana nekajmesečna predšolska vzgoja; ekspr. biti v malih nebesih zelo srečen; živi ko mali bog zelo dobro, v izobilju
♦ anat. mali možgani del možganov za ravnotežje; mali krvni obtok del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi pljuča; mala krivina vbočeni del želodca, ki je obrnjen na desno in navzgor; astron. mali planet asteroid; Mali medved ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejša zvezda je Severnica; bot. mali zimzelen; mala kopriva; mala štorovka; etn. mali kruhek pecivo iz ržene moke in medu, oblikovano navadno v izrezljanih lesenih modelih; fiz. mala kalorija enota za merjenje toplote, tisočina kalorije; glasb. mali f četrti ton v mali oktavi; gled. mali oder gledališče, ki uprizarja krajša, modernistična, eksperimentalna gledališka dela; lov. mali lov lov na manjšo ali zaradi načina lova manj pomembno divjad; mala divjad manjša in zaradi načina lova manj pomembna divjad; rel. mali greh kršitev božje postave v majhni stvari ali v veliki stvari, pa ne z jasnim spoznanjem in popolnim privoljenjem; mali šmaren praznik Marijinega rojstva 8. septembra; soc. mali kmet kmet, ki ima navadno do 5 ha zemlje; mali lastnik drobni lastnik; šah. mala rokada rokada na kraljevo stran; šport. mali nogomet pri katerem igra navadno šest igralcev na sorazmerno manjšem igrišču; vet. male živali domače živali razen goveda, konja; zgod. mala antanta zveza med Čehoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo po prvi svetovni vojni; zool. mali skovik; mala rovka
- máli -a -o sam.:
pog. ta mali je še v plenicah mali; evfem. ta mali moški spolni ud; mali, pridi sem; evfem. ta mala žensko spolovilo; janez, pisano z malo; malo in veliko se je zbiralo; vzeli so mu še tisto malo, kar je imel; že od malega je tak od otroških let; zastar. z malega je tako navajen od malega, od otroških let; nar. s to stvarjo smo na malem malo je je še ostalo, skoraj smo jo porabili; ekspr. malo po malem je začelo deževati pomalem; v malem je počenjal to, kar so delali drugi v velikem; z malim je zadovoljen; popil je nekaj malega; ekspr. zna do malega vse vse; skoraj vse; ekspr. zima je bila do malega brez snega skoraj; pog. vredno je po ta malem tisoč evrov najmanj tisoč evrov; Slovenija je Evropa v malem; preg. iz malega raste veliko; preg. kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni;
SSKJ²
mehčáti -ám nedov. (á ȃ)
1. delati kaj tako, da se (rado)
a) udere, vda: sonce je mehčalo asfalt; sneg se že mehča
b) gnete, oblikuje: z gretjem mehčati vosek
c) reže, grize: mehčati meso; avgusta se je grozdje že mehčalo postajalo sočno, zrelo
2. delati kaj tako, da daje pri dotiku, prijemu občutek ugodja: to mazilo dobro mehča kožo; mehčati usnje / z masažo mehčati komu prste z gibanjem, stiskanjem delati jih (bolj) gibčne
3. ekspr. povzročati, da postane kdo pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva: bratova odločnost ga je vse bolj mehčala; mehčati koga z grožnjami, pretepanjem / mehčati upornost, zakrknjenost delati jo manj izrazito, močno
4. ekspr. delati kaj tako, da izraža prijaznost, naklonjenost: samo modre, ljubeznive oči so mehčale njegov resni obraz / lirični opisi pokrajine mehčajo mračnost romana
● ekspr. saj se mu možgani mehčajo v svojem ravnanju, mišljenju postaja nepreudaren
♦ jezikosl. mehčati soglasnik tvoriti ga s sprednjo jezično ploskvijo in trdim nebom; tvoriti ga hkrati z dvigom jezične ploskve kot pri glasu j; palatalizirati; kem. mehčati vodo odstranjevati iz nje kalcijeve in magnezijeve soli
1. delati kaj tako, da se (rado)
a) udere, vda: sonce je mehčalo asfalt; sneg se že mehča
b) gnete, oblikuje: z gretjem mehčati vosek
c) reže, grize: mehčati meso; avgusta se je grozdje že mehčalo postajalo sočno, zrelo
2. delati kaj tako, da daje pri dotiku, prijemu občutek ugodja: to mazilo dobro mehča kožo; mehčati usnje / z masažo mehčati komu prste z gibanjem, stiskanjem delati jih (bolj) gibčne
3. ekspr. povzročati, da postane kdo pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva: bratova odločnost ga je vse bolj mehčala; mehčati koga z grožnjami, pretepanjem / mehčati upornost, zakrknjenost delati jo manj izrazito, močno
4. ekspr. delati kaj tako, da izraža prijaznost, naklonjenost: samo modre, ljubeznive oči so mehčale njegov resni obraz / lirični opisi pokrajine mehčajo mračnost romana
● ekspr. saj se mu možgani mehčajo v svojem ravnanju, mišljenju postaja nepreudaren
♦ jezikosl. mehčati soglasnik tvoriti ga s sprednjo jezično ploskvijo in trdim nebom; tvoriti ga hkrati z dvigom jezične ploskve kot pri glasu j; palatalizirati; kem. mehčati vodo odstranjevati iz nje kalcijeve in magnezijeve soli
- mehčán -a -o:
mehčani soglasnik
Pravopis
mehčáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána, mehčánje; (-àt) (á ȃ) kaj ~ vosek; kem. ~ vodo; poud. mehčati koga ~ pogajalca z grožnjami |pripravljati ga na popuščanje|
mehčáti se -ám se (á ȃ) Sneg se že ~a; poud. Saj se mu že možgani ~ajo |postaja nepreudaren, nepremišljen v ravnanju|
mehčáti se -ám se (á ȃ) Sneg se že ~a; poud. Saj se mu že možgani ~ajo |postaja nepreudaren, nepremišljen v ravnanju|
Celotno geslo
eSSKJ
míšji míšja míšje pridevnik [míšji] STALNE ZVEZE: mišja mrzlica, mišje uho, mišje ušesce
FRAZEOLOGIJA: mišja luknja, mišji korak, nagnati v mišjo luknjo koga, skriti se v mišjo luknjo, za mišjo dlako
ETIMOLOGIJA: ↑miš
FRAZEOLOGIJA: mišja luknja, mišji korak, nagnati v mišjo luknjo koga, skriti se v mišjo luknjo, za mišjo dlako
ETIMOLOGIJA: ↑miš
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ²
mózeg -zga m (ọ̑)
1. mehko tkivo v kosteh: vzeti mozeg iz kosti; rumen kot mozeg / kosti z mozgom / ekspr. ti ljudje so mozeg organizacije najpomembnejši, vodilni ljudje
2. pog., v prislovni rabi, v zvezi do mozga popolnoma, čisto: izčrpan do mozga; pokvarjen do mozga; do mozga poznati svojega bližnjega / krik ga je pretresel do mozga zelo
3. zastar. mezga1: iz jabolk napraviti mozeg
● pog. trpljenje mu je počasi izpilo mozeg ga je izčrpalo, oslabilo; pog. žvižg mu je šel skozi mozeg neprijetno je deloval nanj
♦ anat. hrbtni mozeg osrednje živčevje, ki leži v hrbteničnem kanalu; hrbtenjača; kostni mozeg krvotvorno tkivo v kosteh; rdeči kostni mozeg z mnogo rdečih krvničk; lobanjski mozeg možgani
1. mehko tkivo v kosteh: vzeti mozeg iz kosti; rumen kot mozeg / kosti z mozgom / ekspr. ti ljudje so mozeg organizacije najpomembnejši, vodilni ljudje
2. pog., v prislovni rabi, v zvezi do mozga popolnoma, čisto: izčrpan do mozga; pokvarjen do mozga; do mozga poznati svojega bližnjega / krik ga je pretresel do mozga zelo
3. zastar. mezga1: iz jabolk napraviti mozeg
● pog. trpljenje mu je počasi izpilo mozeg ga je izčrpalo, oslabilo; pog. žvižg mu je šel skozi mozeg neprijetno je deloval nanj
♦ anat. hrbtni mozeg osrednje živčevje, ki leži v hrbteničnem kanalu; hrbtenjača; kostni mozeg krvotvorno tkivo v kosteh; rdeči kostni mozeg z mnogo rdečih krvničk; lobanjski mozeg možgani
Celotno geslo
Etimološki
mọ̑zeg -zga m
Pleteršnik
mọ̑zg, m. 1) das Knochenmark; podaljšani m., verlängertes Mark, Erj. (Ž.); = prodolžni m., Erj. (Som.); — nima mozga ne možjanov, er hat weder Kraft noch Verstand, Mur.; — 2) pl. mozgi = možgani, C.
SLA 1
Prekmurski
mozgóuvje tudi mozgóvje -a s možgani: Zdaj ſze nyemi gyenejo mozgouvje notri v-glávi SIZ 1807, 57; 'Zgáno vino z-palinke v-krv odide, na mozgôvje i na 'zile AIP 1876, br. 4, 7
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- Naslednja »
Število zadetkov: 113
Dostopnost