Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
1. ekspr. kdor koga ali kaj posnema: Cankarjevi capljači
2. igrača v obliki lutke, ki premika roke in noge, če se poteza za vrvico: možicelj capljač
1. slabš. droben, majhen moški: bil je neznaten možicelj / žena in možicelj
2. igrača, ki predstavlja moškega: možicelj iz cunj, voska; možicelj na vrvici / možicelj capljač
1. kdor vstaja: vstajači so motili predstavo / na svojih obhodih je srečeval prve vstajače / biti pozen vstajač
2. knjiž., v zvezi možicelj vstajač igrača v obliki možička brez nog, ki zaradi s svincem obteženega spodnjega dela okroglega trupa vedno obstane v pokončnem položaju: igrati se z možicljem vstajačem
Slovenski pravopis
capljáčev -a -o (á)
možícljev -a -o (ȋ) slabš.
vstajáčka -e ž, člov. (ȃ)
vstajáčev -a -o (á)