Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
ánorak ánoraka samostalnik moškega spola [ánorak]
    športno vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in ščiti pred vetrom, dežjem
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Anorak in frc. anorak iz eskim. anorak, domnevno iz anoré ‛veter’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
glavínec glavínca samostalnik moškega spola [glavínəc]
    iz botanike rastlina z razvejanim steblom, mesnatimi listi in modrimi, rožnatimi, rumenimi cvetovi; primerjaj lat. Centaurea
STALNE ZVEZE: modri glavinec, navadni glavinec, skalni glavinec
ETIMOLOGIJA: iz glavina ‛velika glava’ iz ↑glava
Celotno geslo eSSKJ
hrúšica hrúšice samostalnik ženskega spola [hrúšica]
    nizka okrasna rastlina z modrim grozdastim socvetjem; primerjaj lat. Muscari; SINONIMI: iz botanike modra hrušica
STALNE ZVEZE: modra hrušica, šmarna hrušica
ETIMOLOGIJA: iz *hruša < pslov. *kruša, glej ↑hruška
Celotno geslo eSSKJ
kméčko prislov [kméčko]
    1. takó kot pri kmetu ali da spominja na kmeta
    2. takó kot pri kmetiji ali da spominja na kmetijo
    3. takó, da se upošteva status kmeta
    4. slabšalno takó, da se zaradi preprostosti zdi omejeno, banalno
ETIMOLOGIJA: ↑kmečki
Celotno geslo eSSKJ
lisíca lisíce samostalnik ženskega spola [lisíca]
    1. manjša zver rdečkasto rjave barve z daljšim gobcem in košatim repom; primerjaj lat. Vulpes vulpes
      1.1. samica te živali
      1.2. manj formalno krzno te živali
    2. ekspresivno kdor zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v prid; SINONIMI: ekspresivno lisjak
    3. v množini priprava iz dveh povezanih obročev za vklepanje aretirancev, zapornikov
    4. v množini jeklena priprava, ki se priklene na kolo nepravilno parkiranega vozila za preprečitev vožnje
STALNE ZVEZE: arktična lisica, leteča lisica, lov na lisico, morska lisica, polarna lisica, puščavska lisica, srebrna lisica
FRAZEOLOGIJA: lisice škrtnejo na (čigavih) rokah (koga), znajti se v lisicah, zvit kot lisica
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. lìsica, rus. lisíca, polj. lisica < pslov. *lisica iz *lisъ ‛lisjak’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
pasijónka pasijónke samostalnik ženskega spola [pasijónka]
    1. tropska rastlina vzpenjavka z velikimi pisanimi cvetovi z obročasto razporejenimi nitastimi izrastki in užitnimi jajčastimi plodovi z veliko semeni; primerjaj lat. Passiflora
      1.1. plod te rastline, zlasti kot hrana, jed
      1.2. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: modra pasijonka
ETIMOLOGIJA: prevzeto in prilagojeno iz nlat. passiflora, iz lat. passiō ‛trpljenje’ + flōs ‛cvet’, ker deli rastline spominjajo na pripomočke pri Kristusovem križanju - več ...
Celotno geslo eSSKJ
plavíca plavíce samostalnik ženskega spola [plavíca]
    1. zdravilna rastlina z razvejanim steblom, suličastimi listi in modrimi cvetovi v koških, ki raste zlasti med žiti, ali del te rastline; primerjaj lat. Centaurea cyanus; SINONIMI: iz botanike modri glavinec
      1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
    2. iz zoologije večja riba s temnejšim progastim hrbtom in modrimi lisami po srebrnkastih bokih, ki živi na odprtem morju; primerjaj lat. Scomber japonicus; SINONIMI: lokarda
    3. manj formalno modrikasta lisa na koži zaradi podkožnega izliva krvi, navadno kot posledica udarca; SINONIMI: črnica
STALNE ZVEZE: kitajska plavica
FRAZEOLOGIJA: moder kot plavica
ETIMOLOGIJA: ↑plav
Celotno geslo eSSKJ
táščica táščice samostalnik ženskega spola [táščica]
    manjša ptica pevka z rjavkasto sivim perjem po hrbtu ter oranžno rjavim oprsjem in čelom; primerjaj lat. Erithacus rubecula; SINONIMI: iz zoologije rdeča taščica
STALNE ZVEZE: modra taščica, rdeča taščica
ETIMOLOGIJA: = nar. hrv. tȁščica < slovan. *pъtašьčica, iz *pъtašьka ‛ptica’, tako kot nar. rus. ptáška, iz pslov. *pъtaxъ k ↑ptica - več ...
Celotno geslo eSSKJ
túrban túrbana samostalnik moškega spola [túrban]
    1. moško pokrivalo iz dolgega kosa blaga, ki se navadno ovije okoli glave, po izvoru iz stare Perzije
      1.1. kar spominja na tako pokrivalo
STALNE ZVEZE: turški turban
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Turban, frc. turban, it. turbante (star. it. tolipante) in tur. tülbend iz perz. dulbänd, domnevno iz dil ‛srce’ + bändän ‛vezati’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
akvamarín -a m (ȋ)
zelenkasto moder drag kamen: prstan z akvamarinom
// zelenkasto modra barva: črna barva se lepo sklada z akvamarinom
SSKJ²
azúren -rna -o prid. (ȗ)
knjiž. nebesno, svetlo moder: zrl je v azurno vodo; azurno nebo
    azúrno prisl.:
    azurno modro jezero
SSKJ²
blazer -ja [blêjzer tudi blézer] m (ȇ; ẹ̑)
obl. klasično krojen jopič, navadno temno moder: gojenci iz kolidžev z enobarvnimi blazerji / k vzorčastemu krilu lepo pristoji blazer
SSKJ²
čeléšnik -a m (ẹ̑) nar.
1. palice za sušenje pri kmečki peči: Na čelešniku, ki visi izpod stropa, se suši moder predpasnik in otroška srajca (E. Cevc)
2. zapeček: On, pastirček, je utrujen dremal na čelešniku, zdaj pa zdaj je moral utrniti tresko (F. Bevk)
♦ etn. stojalo za goreče trske
SSKJ²
díhniti -em dov. (í ȋ)
1. zajeti zrak v pljuča in ga iz njih iztisniti: odrasel človek dihne približno petnajstkrat v minuti; na hitro dihniti; ekspr. še dihniti si ni upal, da ne bi kaj preslišal
2. z odprtimi usti rahlo iztisniti zrak: dihniti v šipo; dihnil je vame
● ekspr. besedo je komaj dihnil zelo tiho izgovoril
// preh., ekspr. dati, vdihniti: rdečim streham je jutro dihnilo moder blesk; sonce dihne v naravo novo življenje
3. ekspr. rahlo zapihati, zapihljati: topel veter je dihnil z juga; v obraz mu je dihnila zatohla sapa; pren. lepota večera je dihnila v njegovo srce; groza ji je dihnila v dušo
SSKJ²
dôlman -a m (ȏ)
nekdaj huzarska suknja, okrašena z vrvicami: temno moder dolman
SSKJ²
džíns in jeans -a [džíns] m (ȋ)
trpežna, groba bombažna tkanina v keprovi vezavi, navadno za hlače: črn, moder, obarvan, vzorčast džins; elastičen, raztegljiv džins; hlače, jakna, suknjič, torbica iz džinsa; džins in usnje
// oblačilo iz take tkanine: oblečen je bil v džins in majico; v prid. rabi: džins jakna; džins hlače; džins krilo
SSKJ²
índigo -a m (ȋ)
1. modro barvilo iz indigovca: pridobivati indigo; iz Indije uvažajo cimet, vanilijo in indigo; kot indigo moder cvet
♦ kem. modro rastlinsko ali sintetično barvilo za tekstilne izdelke
2. indigovec: nasadi sladkornega trsa in indiga
3. pog. indigo papir: vložiti med liste indigo; v prid. rabi: indigo papir papir za kopiranje, prevlečen z modro snovjo; obleka indigo barve; prisl.: indigo modra obleka
SSKJ²
ínlet -a m (ȋ)
zelo gosta bombažna tkanina za blazine in pernice: moder, rožnat inlet
SSKJ²
izmodríti -ím tudi zmodríti -ím dov., izmódril tudi zmódril (ī í)
1. ekspr. povzročiti, da kdo postane bolj moder, preudaren: izkušnja, nesreča človeka izmodri; se bo že izmodril; brezoseb. dosti sem pretrpel zaradi svoje zaupljivosti, pa me še ni izmodrilo / upravnica je poskušala fante izmodriti
2. izmodrovati: izmodrili so mnogo pametnih predlogov
    izmodrèn tudi zmodrèn -êna -o:
    izmodren človek
SSKJ²
kánava -e ž (ȃ)
tekst. vezava, ki daje tkanini luknjičav videz: tkati v kanavi
// bombažna, lanena tkanina v tej vezavi: moder kostim iz kanave
Število zadetkov: 375