Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
mǫ́da 2., f. 1) = modo, (móda?) Jarn.-Kres (III. 476.); pl. mode, Jarn., Mik.; — 2) mode, die Frucht der Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Banjščice (Goriš.)-Erj. (Torb.); eine Art Gichtrose (paeonia peregrina), Osep (Ist.)-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
mǫ́dọ, n. 1) die Hode, BlKr.; pasje m., Jap.-C.; dual. kozlovi ("kozlove") modi, Lašče-Levst. (M.); — pl. moda, die Hoden, Cig.; das männliche Glied sammt den Hoden, (muda) Rez.-Mik.; — 2) popova moda, der Spindelbaum, das Pfaffenkäppchen (evonymus), Mik.
Pleteršnik
mǫ́ndọ, n. = modo, vzhŠt.-C.

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
fleten [flẹ́tǝn] pridevnik

lep, čeden

Celotno geslo Pohlin
gniti [gníti gníjem] nedovršni glagol

gniti

Celotno geslo Pohlin
mamika [māmikanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

mamica

Celotno geslo Pohlin
segniti [sǝgníti sǝgníjem] dovršni glagol

zgniti, segniti

Celotno geslo Pohlin
semenj [sǝmə̏nj] (sejmen) samostalnik moškega spola

(letni) semenj

Celotno geslo Pohlin
štacuna [štacúna] samostalnik ženskega spola

trgovina

Celotno geslo Pohlin
viža [vȋža] samostalnik ženskega spola
  1. način
  2. napev
  3. jezikoslovje naklon

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Celotno geslo Hipolit
modo samostalnik srednjega spola

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
človesko prisl., humanitus, humano modo, po zhlovéṡku
Vorenc
čuden prid., F20, admirabilis, -le, zhuden, prezhudin; admirandus, zhudin; discolus, pregnán, zhudin; fastidiosus, -a, -um, teṡhák, nadleṡhen, zhuden, neluſhten, oſtuden; gesticulari, ſhavkou biti, zhudne ſhege na ſe vṡèti; insolens, hudoben, zhuden, nepokojn, nevajen, nekaṡen, oblèden; insolitus, -a, -um, nenavajen, zhuden; mechanicus, -ci, en zhudni inu kunṡhtni déloviz, antverhar; melicus, -ci, en zhudni, inu kunṡhtni peiviz; merificare, zhudniga ſturiti; mirabilis, -le, zhuden, ſhegau; mirus, -a, -um, zhuden; modo mirabili, v'eno zhudno viṡho; monstrifer, -a, -um, monstrificus, -a, -um, ſylnu zhudne ṡhtalti; monstrosus, -a, -um, zhudne, ſtraſhne ṡhtalti; paradoxus, -a, -um, neſliſheozhe, inu zhudne rizhy ṡupar gmain meinenîe, kateru nei navadnu ſliſhati; permirus, -a, -um, prezhudin, ṡalu zhudin; portentifica venena, ſtrúp, s'katerim ſe zhudne, inu groṡovite rizhy doparnaſhajo; prodigiator, kateri iṡlaga kai zhudniga pomeinenîa; sphinx, -gis, vel sphingos, ene affine, ali morṡke mazhke zhudna ſorta, ṡkorai ene podobe eniga zhlovéka
Vorenc
dosehmal prisl., F5, ab ovo usque ad mala, od ṡazhetka doſehmál noter do konza; adusque, doſehmál, doṡdai; hactenus, doſehmál, ſhe poprei; hucusque: doleti, do tukai, ali doſehmál; usque modo, doſehmál
Vorenc
kratko prisl., F4, nequaquam, kratku nikár, nikakor, cilú nikár, nikaker, cilú nikár, po oben poot nikár; neutiquam, cilú kratku nikár; nullo modo, v'obeno viṡho, kratku nikár; preſsè, kratku, na kratku parveṡan
Vorenc
masa ž, F10, bibacitas, pres maſſe pytye; effraenatè, preṡ ſtrahú, ferbeṡhnu, nepametnu, preṡ maſſe; eo modo, v'tó maſſo, v'tó viṡho; immodicus, -a, -um, neſramen, nesmaſſen, kateri obene maſſe ne darṡhy; intemperatus, -a, -um, pres vſe mère, kateri ne more obene maſſe iméti; legitimo modo, v'pravo maſſo, s'pravo viṡho; mediocritas, -tis, ſrédnoſt, ſrédna maſſa; permediocris, -re, cilú ſrédnîe maſſe; supra modum, zheṡ maſſo, prevezh zheṡzhe; temperantia, -ae, ṡmaſnoſt, maſſa
Vorenc
povezniti dov., collocare inverso modo, povéṡniti
Vorenc
pravi (prav) prid., F57, fides vera, prava vera, ṡvéſtoba; insanus, -a, -um, preproſt, kateri nei per pravi pameti; integritas, celina, prava riſniza; legitimo modo, v'pravo maſſo, s'pravo viṡho; orthodoxus, -a, -um, kateri prou veruje, prou meini, je ene prave miſli; pronomen, tú pravu imè, inu nikár preimik; rectus, -a, -um, prou, brumin, riſnizhin, vglyh, ravn; tempore oportuno, v'pravim zhaſſu; veritas certa, prava riſniza; verus, -a, -um, pravi
Vorenc
samo prisl., F10, duntaxat, ſamu, ſuſebnu, vſai; leontophonon, en maihin zhervizhik, li ſamu raſte kadar ſe en lev ṡleṡhe, ali porody; nedum, ne ſamu; non modo, ne ſamu, nikár ṡdai; non solum, ne ſamu, nikár li; peninsula, -ae, ena deṡhela, ali enu meiſtu okuli kateriga voda ṡkorai okuli, inu okuli voda ſtoji, ẛamu per enim kraju ſe druge deṡhele darṡhy; sollùm, ſamu; synochus, sive contines, kadar li ſamu v'zhlovéku kry od vrozhuſti kipy; tantum, toliku, ſamu, li, deli; tantummodo, ſamu
Vorenc
tak prid., F51, adagia sunt: ſa tako faro, ſliſhio taki farmani; eodem modo, v'enaki viṡhi, glyh v'taki viṡhi; gagates, -tis, zherni agſtain, ali ták kamen; jaspideus, -a, -um, kar je take farbe kakòr jaſpis; sannio, -onis, en tak ṡhpotliviz, kateri s'ludy norze déla; talis, -le, ták
Število zadetkov: 32