filozóf -a m (ọ̑)
1. strokovnjak za filozofijo: grški filozofi; filozof materialist; nazori filozofa
2. kdor premišlja, razglablja o splošnih življenjskih vprašanjih; mislec, modrec: bil je največji filozof med nami; vse sprejema kot filozof / ekspr. postal je cel filozof
3. pog. slušatelj filozofske fakultete: filozofi in medicinci
4. do 1848 študent vmesne šole med šestletno gimnazijo in univerzo:
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
filozóf -a m, člov. (ọ̑) ‹modroslovec›: grški ~i; biti dober opazovalec in ~ mislec, modrec; ~i tretjega letnika |študenti|
filozófinja -e ž, člov. (ọ̑)
filozófinja -e ž, člov. (ọ̑)
Svetokriški
filozofus -fa m filozof: Senocrates Philoſophus im. ed. je ta lepi nauk dajal ſvoim shuleriom ǀ ta Philosophus im. ed. nij mogal taisto dopolnit ǀ en Philosophus im. ed. je bil rekal eni nezhiſti sheni ǀ letu je tudi ſposnal Simonides Philoſopus im. ed. ǀ dekler Philpſophus im. ed. pravi ǀ Careades Philosophi im. ed. je bil taku hualeshen Chrijsippu suojmu Precepteriu ǀ kaj Plutarcus pishe od Ariſtida Philoſopha rod. ed. ǀ Ie rejſs de berem od eniga Philosopha rod. ed. ǀ ſturj podobo Sacrata Philoſapha rod. ed. ǀ timu modrimu Philoſophu daj. ed. je ble dopadla ǀ ſocrates uprasha tiga Philoſopha tož. ed., aku on ima kokushi v'ſvoij hishi ǀ Gdu bode sdej ſmel sfariti Diogena Philosopha tož. ed. Kateri opoldan s'luzhio je hodil ǀ enkrat Aulus Gellius ſe je po mory pelal s'enem Philosopham or. ed. ǀ Resniza, katero tudi ti Aidavski Philoſophi im. mn. ſo ſpoſnali ǀ Philosophi im. mn. ſo sklenili ǀ tij ſtary Philosophy im. mn. ſo vuzhili ǀ Ariſtoteles Firsht teh Philoſophou rod. mn. je djal ǀ po vuku teh Philoſophu rod. mn., inu Theologou ǀ po beſsedah Firshta teh Philosophu rod. mn. Aristotela ǀ ti shiher rezhesh K' Ceſſarizi, k' Pophyriuſu, inu k' tem Philoſophom daj. mn., kar S. Paulus je djal h'Corintherjom ǀ Socrates je bil povabil v' goſtje te ner vuzheneishi Philoſophe tož. mn. ǀ Sveti Vuzheniki ſe sglihaio v' letem s' Philoſophamy or. mn. ← lat. philosophus ← gr. φιλόσοφος ‛filozof, modrec’
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ²
módrec tudi módrc -a [prva oblika modrəc] m (ọ̑)
kdor premišlja, razglablja o splošnih življenjskih vprašanjih: bil je modrec; tako so mislili in govorili največji modreci vseh časov; knjiga znanega modreca / antični modreci filozofi
// kdor prodorno misli in ustrezno ravna: modrec v vedenju in življenju; vaški modrec; nasveti modreca
kdor premišlja, razglablja o splošnih življenjskih vprašanjih: bil je modrec; tako so mislili in govorili največji modreci vseh časov; knjiga znanega modreca / antični modreci filozofi
// kdor prodorno misli in ustrezno ravna: modrec v vedenju in življenju; vaški modrec; nasveti modreca
Pravopis
módrec -a [rə] m z -em člov. (ọ̑) vaški ~i; knjiga znanega ~a; redk. antični ~i filozofi
módrečev -a -o [rə] (ọ̑)
módrečev -a -o [rə] (ọ̑)
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ²
modriján -a m (ȃ)
mislec, modrec: bil je velik modrijan; tako so mislili in govorili največji modrijani vseh časov; iron. bomo videli, kaj si boste izmislili, modrijani / grški modrijani filozofi
// kdor prodorno misli in ustrezno ravna: njega vprašaj za svet, ki je modrijan; vaški modrijan
● kamen modrijanov po verovanju alkimistov kamen, s katerim se dajo spremeniti nežlahtne kovine v zlato ali srebro; preg. bedak zna več vprašati, kot sedem modrijanov odgovoriti težje je odgovarjati na vprašanja, kot pa spraševati
mislec, modrec: bil je velik modrijan; tako so mislili in govorili največji modrijani vseh časov; iron. bomo videli, kaj si boste izmislili, modrijani / grški modrijani filozofi
// kdor prodorno misli in ustrezno ravna: njega vprašaj za svet, ki je modrijan; vaški modrijan
● kamen modrijanov po verovanju alkimistov kamen, s katerim se dajo spremeniti nežlahtne kovine v zlato ali srebro; preg. bedak zna več vprašati, kot sedem modrijanov odgovoriti težje je odgovarjati na vprašanja, kot pa spraševati
Pravopis
SSKJ²
modróstnik -a m (ọ̑)
1. anat. vsak od dveh zadnjih kočnikov: izpuliti modrostnik
2. ekspr. modrijan, modrec: on je velik modrostnik
1. anat. vsak od dveh zadnjih kočnikov: izpuliti modrostnik
2. ekspr. modrijan, modrec: on je velik modrostnik
SSKJ²
modrováti -újem nedov. (á ȗ)
1. razmišljati, razpravljati o čem kot modrec: modrovati o ljubezni, veri, življenju; o smrti je modrovalo že veliko filozofov / ekspr.: njegovi povesti se je poznalo, da rad modruje premišljuje, razglablja; glasno modrovati
2. ekspr. govoriti, razpravljati o čem, zlasti gostobesedno: vzdignil se je in začel modrovati; zlasti rad modruje o poljedelstvu / z njim je prijetno modrovati pogovarjati se
// razpravljati o kaki stvari po nepotrebnem: zdaj, ko bi morali delati, pa modrujejo
● ekspr. z otroki je treba blebetati, s starci pa modrovati vsebina pogovora mora biti primerna starosti sogovornika
1. razmišljati, razpravljati o čem kot modrec: modrovati o ljubezni, veri, življenju; o smrti je modrovalo že veliko filozofov / ekspr.: njegovi povesti se je poznalo, da rad modruje premišljuje, razglablja; glasno modrovati
2. ekspr. govoriti, razpravljati o čem, zlasti gostobesedno: vzdignil se je in začel modrovati; zlasti rad modruje o poljedelstvu / z njim je prijetno modrovati pogovarjati se
// razpravljati o kaki stvari po nepotrebnem: zdaj, ko bi morali delati, pa modrujejo
● ekspr. z otroki je treba blebetati, s starci pa modrovati vsebina pogovora mora biti primerna starosti sogovornika
- modrujóč -a -e:
modrujoč človek; knjiž. modrujoča proza
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 25
Dostopnost