Zadetki iskanja
Pleteršnik
pregnánost, f. 1) die Übertriebenheit, die Überspanntheit, Cig., Jan., nk.; — 2) die Schalkhaftigkeit, Z.; die Pfiffigkeit: p. nẹ́ modrost, Dalm.
Pleteršnik
prikrívati, -am, vb. impf. ad prikriti; verdecken; boljši je človek, kateri svojo neumnost prikriva, kakor človek, kateri svojo modrost skriva, Škrinj.-Valj. (Rad); — verbergen; — verheimlichen, verhehlen.
Pleteršnik
prisvȃjati, -am, vb. impf. ad prisvojiti; zueignen: p. si kaj, Mur., ogr.-C.; in Anspruch nehmen: modrost si p., Jurč.; prisvajane pravice, die beanspruchten Rechte, DZ.; — zuschreiben: veliko moč komu, čemu p., Navr. (Let.), LjZv.
Pleteršnik
púhəł, -hla, adj. viel leeren Raum enthaltend, schwammicht; puhla repa; p. les, schwammichtes Holz; puhla pšenica, wenig kerniger Weizen, Mur.; — dumpf (vom Schall), C.; — gehaltlos, leer; puhla glava, ein leerer Kopf; puhla modrost, puhle besede.
Svetokriški
rezan -a prid. 1. rezan: Nej super G. Bogu en lep Altar is resaniga rod. ed. m kamina ǀ modroſt veliko is tiga groba, kateriga ſebi, inu ſvojm 4. bratam v' tem meſti Modin je bil ſturil s' lepiga beliga reſaniga rod. ed. m Kamena ſiſidat 2. obrezan: Sdaj vam bom povedal kaj bom mojmu vinogradu ſturil … Njegovo ſteno hozhem jeſt prozh vſeti, de bo obpuszhen, inu njegou plut imà podert biti, de bo poteptan, ga hozhem puſtiti v' puſtoti leshati, de nebo ni resan im. ed. m ni koppan, temuzh oſſat, inu ternie bò v' njemu raslu
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
učíti, -ím, vb. impf. 1) lehren, unterrichten, abrichten, u. koga brati in pisati; voliče voziti u.; uči me modro govoriti! kdo te je vsemu temu učil? Jurč.; nav. u. koga kaj: uči me pot tvojih postav! Ravn.; učiš me modrost, Ravn.; u. koga česa: uči ti mene tvojih pravd! Trub.; iz mladega nas pobožnosti in strahu božjega uče, postave nas ljubezni, pravičnosti uče, Ravn.-Valj. (Rad); kozje molitvice u. koga, = jemanden Mores lehren; — to uči pamet, das gibt der Verstand; to uči cesta, das wird durch die Straße bestimmt, Levst. (Cest.); škoda uči človeka, der Schaden macht den Menschen klug, witzigt ihn; — 2) u. se, lernen; človek se v sili moliti uči; u. se jeziku, Levst. (Nauk); nav. u. se česa; u. se zidarskega, das Maurerhandwerk lernen; u. se na pamet, auswendig lernen; = u. se na izust, Cig. (T.); — učen, gelehrt; u. biti čemu, in etwas bewandert sein, es verstehen, Dol.; = u. biti v čem; u. na kaj: na sveto pismo učen, Ravn.-Mik.; nisem učen na to, Erj. (Izb. sp.).
Svetokriški
uk -a m uk, nauk, učenost, modrost: neterbej puſtiti, de bi takorshen hudizhau vuk im. ed. v' ſerze prishal ǀ Vuk im. ed. teh poſvejtnih vuzhenikou je nepametna pred Bugam ǀ jest veliku S: piſsma, inu vuka rod. ed. S: Vuzheniku po latinsku postavem ǀ ſdaj tebe pelejo k' Anasu Judouskimu Mashniku, de bi njemu raitingo dal od tvojga Nebeskiga vukà rod. ed. ǀ s' ſvetlobo ſvojga Nebeskiga vka rod. ed., vuſs ſvejt, vſe ludje je reſfejtil ǀ Sam G. Bug k'nashimu vuku daj. ed. je hotel ta Sedmi dan od della nehat ǀ dokler vſe njegovimu vuku daj. ed. napak ſturite ǀ vuzhi takorshen vuk tož. ed. kateri je ſuper S. Piſſmu ǀ shivite po vuku mest. ed. S: Euangelia ǀ pò vku mest. ed. S. Evangela shiveti ǀ Lety Vuzheniki po nyh poſvejtnem vukam or./mest. ed. sò djali ǀ kateru bi mogal poterdit s' vukom or. ed. teh Philoſophou ǀ vuzhi en nouu vuk, kateri ſe nesgliha s'uukom or. ed. tijh Philoſophou ǀ ena shula ù kitere vſi vuki im. mn. ſe sapopadeio ǀ jeſt Ajdouſke vuke tož. mn. na ſtrani puſtim Ženski slovnični spol v drugem zgledu je zapisan po pomoti, verjetno pod vplivom lat. sapientia sledečega citata lat. Sapientia hujus mundi, ſtultitia eſt apud Deum.
Pleteršnik
vȋšnja, f. der Weichselbaum (prunus cerasus); — die Weichselkirsche; — tvoja modrost je od črešenj do višenj, t. j. kratka, Dol.-Levst. (M.).
Svetokriški
zastopnost -i ž 1. razumevanje, modrost, spoznanje: Na zheli S. Catharine ſe vidi saſtopnoſt im. ed. Boshja ǀ katerimu K'glihi ſledna mogozhnoſt je Slaba, sledna ſaſtopnoſt im. ed. ie nepametna ǀ katerimu h'perglihi, sledna muzh je ſlaba, ſledna lepota je garda, ſledna sastopnost im. ed. je nepametna ǀ tvoje, blagu, tvoja lepota, ali saſtopnost im. ed. bo tebe napihnila ǀ je enu ſuſebnu dellu ſaſtopnoſti rod. ed. Boshje ǀ s' sfetlobo te Boshje saſtopnoſti rod. ed. ǀ drivu tiga lebna, inu saſtopnoſti rod. ed. ǀ uni nesrezhni shlushabnik … tiga krajl je mozhnu lubil sa volo njegove saſtopnosti rod. ed. ǀ Peon pak je to saſtopnoſt tož. ed. od Boga doſegil ǀ kakor samerkajo S.S. Vuzheniki ſaſtopnoſt tož. ed. Boshjo v' Salamonu ǀ s'kuſi molitu je bel njega veliko sastopnost tož. ed. doſegal ǀ Je imel pravo ſoſtopnoſt tož. ed. Boshio ǀ ſo imeli leto sapuvid tem mertvem pomagat, na taiſte ſpomnit po nyh ſaſtopnoſti mest. ed., inu veri ǀ Prezhuden v'suoij sastopnosti mest. ed. ǀ shnih veliko saſtopnoſtio or. ed., inu modruſtio, teh druſih ludy temno pamet ſe resvetili ǀ s' modruſtio, inu ſaſtopnoſtio or. ed. ſta ſe vojskovala ǀ nej drugi ſe zhudio nad sastopnostio or. ed. tiga brumniga Ioſepha ǀ v'njemu ſe najdejo vſi ſhazi modrusti, inu sastopnosti im. mn. Boshije ǀ vſe modruſti, inu ſaſtopnoſti tož. mn. bò doſegla 2. dojemljivost, sposobnost učenja: My ſe nemorimo navuzhiti ſapuvidi Boshje, ſmò prepoſti, teshke ſaſtopnoſti rod. ed.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 70
Dostopnost