Zadetki iskanja
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Hipolit
Vorenc
molče prisl., F2, haesitare, zviblati, jezati, od ſtraha molzhè ſtati; tacitè, na tihim, molzhè, ṡkrivnu
Svetokriški
Besedje16
molče del. ♦ P: 12 (TT 1557, *P 1563, TPs 1566, KPo 1567, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DB 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595)
Pravo
Svetokriški
molčeoč delež. molče: vij taku tihu, inu mulzheozh moje velike, inu negnusne grehe poshlushate (I/2, 58)
Celotno geslo
Frazemi
naslòv Frazemi s sestavino naslòv:
napáčen naslòv, napotíti kóga/kàj na právi naslòv, obráčati se na napáčen naslòv, obrníti se na napáčen naslòv, obrníti se na právi naslòv, poslán na právi naslòv, posláti kóga/kàj na právi naslòv, právi naslòv, príti na právi naslòv, rómati na právi naslòv, usmériti kóga/kàj na právi naslòv
napáčen naslòv, napotíti kóga/kàj na právi naslòv, obráčati se na napáčen naslòv, obrníti se na napáčen naslòv, obrníti se na právi naslòv, poslán na právi naslòv, posláti kóga/kàj na právi naslòv, právi naslòv, príti na právi naslòv, rómati na právi naslòv, usmériti kóga/kàj na právi naslòv
Pravopis
Celotno geslo
Frazemi
nós Frazemi s sestavino nós:
bíti šè móker pod nósom, dáti kómu po nósu, dobíti jíh po nósu, iméti [dóber] nós [za kàj], iméti nós kot krompír, íti za nósom, na vrát na nós, ne vídeti dljé od svôjega nósa, nós cvetè kómu, nós se je podáljšal kómu, nós se je povésil kómu, odíti z dólgim nósom, ostáti z dólgim nósom, pod nósom se obrísati za kàj, pomolíti nós [kám, od kód], potegníti kóga za nós, tenák nós iméti, v nós gré kàj kómu, vídeti dálje od svôjega nósa, vídeti dljé od svôjega nósa, víhati [svój] nós [nad kom/čím], [visôko] dvígati nós, [visôko] dvígniti nós, [visôko] dvigováti nós, vléčenje za nós, vléči kóga za nós, vodíti kóga za nós, vtakníti [svój] nós v kàj, vtíkati [svój] nós v kàj, z dólgim nósom, zalopútniti kómu vráta pred nósom, zapréti kómu vráta pred nósom
bíti šè móker pod nósom, dáti kómu po nósu, dobíti jíh po nósu, iméti [dóber] nós [za kàj], iméti nós kot krompír, íti za nósom, na vrát na nós, ne vídeti dljé od svôjega nósa, nós cvetè kómu, nós se je podáljšal kómu, nós se je povésil kómu, odíti z dólgim nósom, ostáti z dólgim nósom, pod nósom se obrísati za kàj, pomolíti nós [kám, od kód], potegníti kóga za nós, tenák nós iméti, v nós gré kàj kómu, vídeti dálje od svôjega nósa, vídeti dljé od svôjega nósa, víhati [svój] nós [nad kom/čím], [visôko] dvígati nós, [visôko] dvígniti nós, [visôko] dvigováti nós, vléčenje za nós, vléči kóga za nós, vodíti kóga za nós, vtakníti [svój] nós v kàj, vtíkati [svój] nós v kàj, z dólgim nósom, zalopútniti kómu vráta pred nósom, zapréti kómu vráta pred nósom
SSKJ²
novák -a m (á)
1. nekdaj moški, določen, namenjen za vojaško službo: biriči so iskali, lovili, nabirali novake / vojaški novaki
2. knjiž. novinec: stari jetniki so molče opazovali novake / boja so se udeležili tudi novaki / on ni več novak v slovenskem slovstvu začetnik
♦ zgod. novak v fevdalizmu kdor se naseli na neobdelani, neizkrčeni zemlji, zlasti hribovski
1. nekdaj moški, določen, namenjen za vojaško službo: biriči so iskali, lovili, nabirali novake / vojaški novaki
2. knjiž. novinec: stari jetniki so molče opazovali novake / boja so se udeležili tudi novaki / on ni več novak v slovenskem slovstvu začetnik
♦ zgod. novak v fevdalizmu kdor se naseli na neobdelani, neizkrčeni zemlji, zlasti hribovski
SSKJ²
odíti -ídem dov., odšèl odšlà odšlò tudi odšló (í)
1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem napravi, da ni več ali da je na določenem mestu: vstal je in odšel; čas je, da odidem; po teh besedah je odšla iz sobe; že zjutraj je odšla z doma; odšla je k sosedi in ji vse povedala; odšel je v sobo in se zaklenil; molče, nenadoma oditi / ptice so odšle v tople kraje odletele / vlak je že odšel odpeljal; sonce je odšlo za goro zašlo / brez slovesa je odšla od njega ga je zapustila; že pred leti so odšli v tujino so se odselili; ekspr. škoda, da je odšel tako mlad umrl
// izraža, da osebek s hojo, premikanjem napravi, da ni več na določenem mestu zaradi kake poti z določenim namenom: že zjutraj je odšel v mesto; odšla je domov / odšel je v gostilno na kozarec vina; odšla je v trgovino nakupovat / odšel je k počitku, spat; vsi so odšli na delo; odšla je po opravkih / večkrat sva odšla na sprehod po okolici šla
2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža udeleženost pri nastopu stanja, dejanja: oditi v pokoj; ekspr. oditi v smrt za domovino umreti / oditi k partizanom
3. zastar. uiti čemu, rešiti se česa: srečno je odšel nevarnosti / ne boš mi odšel
● ekspr. kazen ti ne odide gotovo boš kaznovan; ekspr. njena mladost je hitro odšla minila; publ. oditi iz političnega življenja ne ukvarjati se več s politiko; odšel je na novo službeno mesto prestavljen je bil; evfem. odšel je na drugi svet umrl je; pog. oditi po francosko brez slovesa, neopazno; ekspr. oditi z dolgim nosom osramočen; ne da bi kaj opravil
1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem napravi, da ni več ali da je na določenem mestu: vstal je in odšel; čas je, da odidem; po teh besedah je odšla iz sobe; že zjutraj je odšla z doma; odšla je k sosedi in ji vse povedala; odšel je v sobo in se zaklenil; molče, nenadoma oditi / ptice so odšle v tople kraje odletele / vlak je že odšel odpeljal; sonce je odšlo za goro zašlo / brez slovesa je odšla od njega ga je zapustila; že pred leti so odšli v tujino so se odselili; ekspr. škoda, da je odšel tako mlad umrl
// izraža, da osebek s hojo, premikanjem napravi, da ni več na določenem mestu zaradi kake poti z določenim namenom: že zjutraj je odšel v mesto; odšla je domov / odšel je v gostilno na kozarec vina; odšla je v trgovino nakupovat / odšel je k počitku, spat; vsi so odšli na delo; odšla je po opravkih / večkrat sva odšla na sprehod po okolici šla
2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža udeleženost pri nastopu stanja, dejanja: oditi v pokoj; ekspr. oditi v smrt za domovino umreti / oditi k partizanom
3. zastar. uiti čemu, rešiti se česa: srečno je odšel nevarnosti / ne boš mi odšel
● ekspr. kazen ti ne odide gotovo boš kaznovan; ekspr. njena mladost je hitro odšla minila; publ. oditi iz političnega življenja ne ukvarjati se več s politiko; odšel je na novo službeno mesto prestavljen je bil; evfem. odšel je na drugi svet umrl je; pog. oditi po francosko brez slovesa, neopazno; ekspr. oditi z dolgim nosom osramočen; ne da bi kaj opravil
- odšèl -šlà -ò knjiž.:
odšli gostje
SSKJ²
odpísati in odpisáti -píšem dov., odpíšite (í á í)
1. pisno odgovoriti: na vsako pismo takoj odpiše; dolžni so slovensko odpisati / nič mi ne odpišeš
2. narediti, da kaj ne obstaja več ali le v manjši meri: odpisati dolg, posojilo; upal je, da mu bodo nekaj davka odpisali / banka ustrezni znesek odpiše od računa odšteje
3. ekon. zmanjšati vrednost sredstev za del izgubljene vrednosti: odpisati osnovna sredstva, drobni inventar
// opustiti, izločiti sredstva zaradi izgubljene vrednosti: odpisati zastareli stroj; pren., ekspr. odpisali so še eno naših naravnih lepot
4. ekspr. nehati upoštevati koga, računati s kom: posrednike je dokončno odpisal; prehitro si me odpisal / če ne slišiš dobro, te odpišejo / molče so odpisali rabo slovenščine
● evfem. zaradi hude naduhe so ga zdravniki že odpisali ugotovili so, da bo kmalu umrl; niso si več prizadevali za njegovo ozdravljenje
♦ pravn. odpisati parcelo eno od več parcel prenesti iz zemljiškoknjižnega vložka v drug zemljiškoknjižni vložek
1. pisno odgovoriti: na vsako pismo takoj odpiše; dolžni so slovensko odpisati / nič mi ne odpišeš
2. narediti, da kaj ne obstaja več ali le v manjši meri: odpisati dolg, posojilo; upal je, da mu bodo nekaj davka odpisali / banka ustrezni znesek odpiše od računa odšteje
3. ekon. zmanjšati vrednost sredstev za del izgubljene vrednosti: odpisati osnovna sredstva, drobni inventar
// opustiti, izločiti sredstva zaradi izgubljene vrednosti: odpisati zastareli stroj; pren., ekspr. odpisali so še eno naših naravnih lepot
4. ekspr. nehati upoštevati koga, računati s kom: posrednike je dokončno odpisal; prehitro si me odpisal / če ne slišiš dobro, te odpišejo / molče so odpisali rabo slovenščine
● evfem. zaradi hude naduhe so ga zdravniki že odpisali ugotovili so, da bo kmalu umrl; niso si več prizadevali za njegovo ozdravljenje
♦ pravn. odpisati parcelo eno od več parcel prenesti iz zemljiškoknjižnega vložka v drug zemljiškoknjižni vložek
- odpísan -a -o:
razprodaja odpisanih tovornjakov; dolg mu bo do polovice odpisan
Celotno geslo
Vezljivostni G
odpísati in odpisáti -píšem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj pisno odgovoriti komu/čemu / na kaj
Dolžni so mu /slovensko/ odpisati.
Dolžni so mu /slovensko/ odpisati.
2.
kdo/kaj pustiti kaj
Lastna firma (mu) bo odpisala nekaj obresti (od posojil).
Lastna firma (mu) bo odpisala nekaj obresti (od posojil).
3.
iz ekonomije kdo/kaj izločiti, opustiti kaj zaradi delno izgubljene oz. izgubljene vrednosti
Firma je odpisala osnovna sredstva in drobni inventar.
Firma je odpisala osnovna sredstva in drobni inventar.
4.
čustvenostno kdo/kaj izločiti, opustiti koga/kaj
/Prehitro/ so ga odpisali.
/Prehitro/ so ga odpisali.
5.
iz prava kdo/kaj prenesti kaj iz zemljiškoknjižnega vložka v drug zemljiškoknjižni vložek
Na katastrskem uradu so odpisali določene parcele.
Na katastrskem uradu so odpisali določene parcele.
Celotno geslo
Sinonimni
oksimóron -a m
lit. besedna figura iz dveh izključujočih se pojmov
SINONIMI:
lit. bistroumni nesmisel
Celotno geslo
eSSKJ
otopél otopéla otopélo tudi otopèl otopéla otopélo pridevnik [otopéu̯ otopéla otopélo] tudi [otopèu̯ otopéla otopélo]
- 1. ki ne reže, ne seka več dobro
- 3. ki postane slabo odziven, manj učinkovit
SSKJ²
ozréti se ozrèm se dov., ozŕl se (ẹ́ ȅ)
1. usmeriti kam pogled z obratom glave v drugo smer, kot je obrnjeno telo: klicala ga je, pa se ni ozrl; ozrl se je in videl, da gleda za njim
// upreti, usmeriti pogled kam; pogledati: ozrl se je proti hribom; molče se je ozrla nanj, vanj; ozreti se skozi okno; ozrla sta se drug drugemu v oči; ozreti se proč, stran; pren., ekspr. ozreti se v preteklost; ozreti se bo treba po naši zgodovini
2. ekspr., v zvezi s po, za začeti iskati, poiskati: zdaj se bo pa moral ozreti po službi; ozreti se za delom, zaslužkom / za odškodnino se bo moral ozreti sam poskrbeti, potruditi; ko je prišel domov, se je najprej ozrl po novicah povprašal po njih
● knjiž., ekspr. v nesreči se je ozrl nanjo ji pomagal; knjiž., ekspr. čas je, da se ozrejo na njegovo revščino mu začnejo pomagati iz nje; ekspr. ozrl se je za sosedovo hčerjo pokazal zanimanje zanjo
1. usmeriti kam pogled z obratom glave v drugo smer, kot je obrnjeno telo: klicala ga je, pa se ni ozrl; ozrl se je in videl, da gleda za njim
// upreti, usmeriti pogled kam; pogledati: ozrl se je proti hribom; molče se je ozrla nanj, vanj; ozreti se skozi okno; ozrla sta se drug drugemu v oči; ozreti se proč, stran; pren., ekspr. ozreti se v preteklost; ozreti se bo treba po naši zgodovini
2. ekspr., v zvezi s po, za začeti iskati, poiskati: zdaj se bo pa moral ozreti po službi; ozreti se za delom, zaslužkom / za odškodnino se bo moral ozreti sam poskrbeti, potruditi; ko je prišel domov, se je najprej ozrl po novicah povprašal po njih
● knjiž., ekspr. v nesreči se je ozrl nanjo ji pomagal; knjiž., ekspr. čas je, da se ozrejo na njegovo revščino mu začnejo pomagati iz nje; ekspr. ozrl se je za sosedovo hčerjo pokazal zanimanje zanjo
- ozŕši se in ozŕvši se zastar.:
ne ozrši se nanj, odide iz sobe; ozrši se po ljudeh, začne govoriti
SSKJ²
péti se pnèm se nedov., pél se; nam. pét se in pèt se (ẹ́ ȅ) knjiž.
1. hoditi navkreber; vzpenjati se: le s težavo se je še pel; molče se pne po strmih stezah / planinca se pneta po steni
// premikati se navzgor, kvišku; dvigati se: letalo se je počasi pelo; ptica se pne / megla se je začela peti / ekspr. ponos, volja se mu pneta krepita, naraščata
2. ekspr. razprostirati se, biti kje, navadno višje od okolice; dvigati se: na obeh straneh reke se pnejo hribi; pobočje se strmo pne / cesta se pne v ostrih zavojih / smreke so se pele proti nebu
3. ekspr. biti, obstajati, navadno v obliki loka: na vzhodu se pne mavrica; nad pokrajino se je pelo jasno nebo / most se v čudovitem loku pne čez reko
4. ekspr. napenjati, nabrekati: mišice se mu pnejo / žile v sencih so se od razburjenja pele
● knjiž., ekspr. v organizaciji se je pel višje in višje vedno bolj je napredoval; knjiž., ekspr. škoda se pne v milijone škoda postaja zelo velika; knjiž., ekspr. v njem se je pela želja po maščevanju želel se je maščevati
1. hoditi navkreber; vzpenjati se: le s težavo se je še pel; molče se pne po strmih stezah / planinca se pneta po steni
// premikati se navzgor, kvišku; dvigati se: letalo se je počasi pelo; ptica se pne / megla se je začela peti / ekspr. ponos, volja se mu pneta krepita, naraščata
2. ekspr. razprostirati se, biti kje, navadno višje od okolice; dvigati se: na obeh straneh reke se pnejo hribi; pobočje se strmo pne / cesta se pne v ostrih zavojih / smreke so se pele proti nebu
3. ekspr. biti, obstajati, navadno v obliki loka: na vzhodu se pne mavrica; nad pokrajino se je pelo jasno nebo / most se v čudovitem loku pne čez reko
4. ekspr. napenjati, nabrekati: mišice se mu pnejo / žile v sencih so se od razburjenja pele
● knjiž., ekspr. v organizaciji se je pel višje in višje vedno bolj je napredoval; knjiž., ekspr. škoda se pne v milijone škoda postaja zelo velika; knjiž., ekspr. v njem se je pela želja po maščevanju želel se je maščevati
SSKJ²
podpírati -am nedov. (ī ȋ)
1. delati, da kdo je, ostane v pokončnem položaju: bil je tako slab, da sta ga morala podpirati; podpirati omagujočega tovariša / blazina mu podpira hrbet / strop podpirata stebra
// dajati, postavljati kaj v tak položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: z dlanmi podpirati brado; sedel je in si z obema rokama podpiral glavo
2. postavljati opore: podpirati drevje / v rudniku podpirajo nov rov
3. nav. ekspr. z dajanjem gmotne pomoči
a) lajšati komu življenjske razmere: podpirati brezposelne, invalide / finančno podpirati
b) omogočati komu določeno dejavnost: med študijem so ga starši le s težavo podpirali; nadarjenega pianista je izdatno podpiral / podpirati revijo, ustanovo; podpirati umetnosti
// z dajanjem pomoči omogočati kaj sploh: podpiramo njegovo kandidaturo za predsednika / podpirati predlog, prošnjo / podpirati trditev z dokazi dokazovati, utemeljevati
4. omogočati delovanje določenih funkcij programske, strojne opreme: program podpira samodejno snemanje; nekateri starejši zasloni podpirajo le ločljivosti do 1280 × 1024 slikovnih točk; podpirati različne programe, tehnologije
● pog. komu podpirati lenobo z nepotrebno pomočjo omogočiti, da se komu ni treba (po)truditi, da mu ni treba delati; preg. žena podpira tri vogle hiše, mož pa enega glavno skrb za dom, družino ima žena
1. delati, da kdo je, ostane v pokončnem položaju: bil je tako slab, da sta ga morala podpirati; podpirati omagujočega tovariša / blazina mu podpira hrbet / strop podpirata stebra
// dajati, postavljati kaj v tak položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: z dlanmi podpirati brado; sedel je in si z obema rokama podpiral glavo
2. postavljati opore: podpirati drevje / v rudniku podpirajo nov rov
3. nav. ekspr. z dajanjem gmotne pomoči
a) lajšati komu življenjske razmere: podpirati brezposelne, invalide / finančno podpirati
b) omogočati komu določeno dejavnost: med študijem so ga starši le s težavo podpirali; nadarjenega pianista je izdatno podpiral / podpirati revijo, ustanovo; podpirati umetnosti
// z dajanjem pomoči omogočati kaj sploh: podpiramo njegovo kandidaturo za predsednika / podpirati predlog, prošnjo / podpirati trditev z dokazi dokazovati, utemeljevati
4. omogočati delovanje določenih funkcij programske, strojne opreme: program podpira samodejno snemanje; nekateri starejši zasloni podpirajo le ločljivosti do 1280 × 1024 slikovnih točk; podpirati različne programe, tehnologije
● pog. komu podpirati lenobo z nepotrebno pomočjo omogočiti, da se komu ni treba (po)truditi, da mu ni treba delati; preg. žena podpira tri vogle hiše, mož pa enega glavno skrb za dom, družino ima žena
- podpírati se star.
opirati se: starec se je podpiral na palico
- podpiráje :
podpiraje ga, je počasi stopal ob njem
- podpirajóč -a -e:
sedel je molče, podpirajoč si glavo
- podpíran -a -o:
podpirana društva in ustanove
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 80
Dostopnost