Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
credo in krédo -a [krédo] m (ẹ̑)
1. rel. latinska molitev pri maši z začetkom: Credo: duhovnik moli credo
● prišel sem med umetnike kot Pilat v credo brez zaslug, slučajno
2. knjiž., navadno s prilastkom načela, nazori, prepričanje: izpovedati svoj življenjski credo / estetski, politični, umetniški credo
Pravopis
časoslòv -ôva m (ȍ ó; ȍ ȏ) ver. |molitev, knjiga z molitvami v vzhodni cerkvi|
SSKJ²
češčênamaríja -e in češčêna maríja češčêne maríje ž (é-ȋ)
star. molitev z začetkom: Zdrava Marija; zdravamarija: moliti češčenamarijo; pet očenašev in češčenamarij
Celotno geslo eSSKJ
čístiti čístim nedovršni glagol [čístiti]
    1. delati, povzročati, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. v obliki čistiti se postajati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.2. odstranjevati neuporabne, neužitne dele hrane, živil
      1.3. odstranjevati umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. delati, povzročati, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
FRAZEOLOGIJA: očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: ↑čist
Prekmurski
Dávidov -a -o prid. Davidov: Davidov Soltar SM 1747, 92; ſzin Dávidov KŠ 1771, 30; Davidova ponizna molitev SM 1747, 92; ſzini Dávidovimi BKM 1789, 2; Z-Dávidovi 'Zoltárov BKM 1789, 5
Celotno geslo eSSKJ16
dejati2 dejem/dem (djati, gjati) nedovršni in dovršni glagol
1. kdo/kaj; komu/čemu, kaj, na kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: povzročati, ustvarjati
1.1 kaj; komu povzročati/povzročiti komu zlasti kaj neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: delati, narediti
1.2 kaj; čemu s svojimi lastnostmi vplivati, imeti učinek na kaj; SODOBNA USTREZNICA: delovati, učinkovati
2. kdo; k čemu, kaj, (s čim) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da kaj postane realnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati
2.1 versko, v zvezi dejati postavo, kdo; kaj delati, da kaj zahtevanega, predpisanega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
3. kdo/kaj; komu, kaj, s kom/čim izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi
3.1 v zvezi dejati (komu) ga več/preveč, kdo/kaj; komu, kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri
4. v zvezi s po, kdo; (po čem) delati, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se
5. kdo/kaj; komu, k čemu, kaj, s prisl. določilom kazati do česa določen odnos, ki se kaže zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: delati, ravnati
6. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali prislovom, z oslabljenim pomenom, kdo; čemu, k čemu, kaj, na kaj izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali prislov
FREKVENCA: približno 1500 pojavitev v 40 delih
FRAZEOLOGIJA: dobro dejati (komu/čemu), težko/žal dejati komu
TERMINOLOGIJA: dejati pokoro,pravi
Celotno geslo ePravopis
Devíca
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Device samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: religijsko nadomestno ime
Marija, Kristusova mati
IZGOVOR: [devíca], rodilnik [devíce]
PRIMERJAJ: devica
SSKJ²
direktórij -a m (ọ́)
1. skupina ljudi, ki vodi podjetje, zavod ali ustanovo: ustanovo vodi direktorij; član direktorija; sklepi direktorija
2. rač. zbirka datotek, ki so shranjene na danem pogonu, imenik: glavni direktorij; preiskovanje direktorijev na disku; seznam direktorijev
♦ rel. koledar z navodili za maševanje in za molitev brevirja; zgod. petčlanski ustavni organ z izvršilno oblastjo v Franciji v letih od 1795 do 1799
SSKJ²
domolíti -mólim dov. (ī ọ́)
končati molitev: župnik je ravno domolil; domoliti večerno molitev
Prekmurski
dróben tudi dróuben -bna -o prid. droben, majhen: ſzamo drobna decza SM 1747, 1; lécsa ta drôbna AI 1875, kaz. br. 8; Droubne Decze KŠ 1771, 812, 844; za Drobno Detzo ABC 1725, A1a; Molitev za drobno Deczo ABC 1725, A6b; kak rano droubne fticſicze ſzpejvajo BKM 1789, 377
Prekmurski
drǘgi -a -o vrstil. štev. drugi: drügi tau katechiſmuſſa TF 1715; Drügi zrok TF 1715, 5; Drüga molitev SM 1747, 62; drügo Bosjo zápoved TF 1715, 13; Drügo ſzveſztvo KŠ 1754, 6; i drügomi, trétyemi KŠ 1754, 7b; Vdrügi knigai Mozſeſſovi TF 1715, 17; vdrügi knigai Moyſeſsovi SM 1747, 46; gda ſze je ob drügim poſztavo KŠ 1771, 338; Ob drügim pa pride vu Dühi BKM 1789, 18
Prekmurski
dúgi -a -o prid.
1. dolg, ki ima med skrajnima koncema veliko razsežnost: dúgi KOJ 1833, 160; da je tó jáko dugi racsun AI 1875, kaz. br. 6; Dô je dugi AIN 1876, 12; od drevja duga szénca AI 1875, kaz. br. 7; opice májo dugi rép AI 1878, 7; gouſzto dúgo bradou KŠ 1771, 432; Gori je tak vzéo edno dúgo pavozino KM 1790, 38; do gle'znya vdúgom gvanti KŠ 1771, 768; z-ednoga kraja po dúgom erdecse ténke linije KOJ 1845, 6; szo meli velke na pét sészt mil dúge z-zemlov notrozagrajene oploute KOJ 1848, 6; Na dugi stolicaj deca eden kre drügoga sedíjo BJ 1886, 3
2. ki traja veliko časa: na racsún dávanya ſzlü'zi dúgi 'zitek SM 1747, 35; Matu'sálema dúgi 'sitek je velikoga gláſza KM 1796, 10; bodes dúgoga vrejmena na zemli KŠ 1771, 586; ako dugi sitek ti seles imeti SM 1747, 88; Steri poszlavec na dugo vrêmen vösztáne, tákse AI 1875, kaz. br. 3; pod obrázom dugi molitev KŠ 1771, 76; Na duge (glasnike), kak AIN 1876, 6
dùgši -a -e daljši: je vnougom meſzti dugsi KŠ 1771, 102; Eden centimeter szkor malo dugsi od ½ páleca AI 1875, kaz. br. 6; Od lahkéta je pa méter dugsi AI 1875, kaz. br. 6; velki kak edno tele, ešče malo dugši AI 1878, 11
SSKJ²
glórija tudi glôrija -e ž (ọ́; ó)
1. svetniški sij, gloriola: zlata glorija mu obdaja glavo; pren., knjiž. nadel si je glorijo junaka
// knjiž. sij, blišč, žar: vsa cerkev je bila v svetli gloriji; sonce obliva drevje z večerno glorijo; glorija sončnega zahoda
2. ekspr. slava, čast, priznanje: v vsej gloriji se je čutil nesrečnejšega kot prej; iron. to je pomenilo konec njegove glorije / pog. sprejeli so ga z veliko glorijo z velikimi slavnostmi, s poveličevanjem
♦ alp. mavričast sij ob človekovi senci na nizko ležeči megli; rel. latinska molitev pri maši z začetkom: Gloria
Prekmurski
gmájna tudi gmáina -e ž cerkvena skupnost, zlasti pri evangeličanih: czejla czérkev ali gmajna KŠ 1771, 519; Csuta je pa eta rejcs vu vühaj te gmajne KŠ 1771, 377; Gmajne za Evangelioma ſzrecsno naprej idejnye, molitev KŠ 1771, 350; skolnika nemske Gmajne vu N. Csobi BKM 1789, 3b; z-gmájne krsztsánszke vövrgao KOJ 1848, 64; povej czérkvi (gmajni, ſzpráviscſi) KŠ 1754, 195; Gmajni Bo'zoj bodoucsoj vu Korinthuſi KŠ 1771, 490; ſzte pozváni vu tuvárostvo (gmaino) nyegovoga ſzina Jezussa Kristussa SM 1747, 19; nám je pa vucsitela posztavo Sz. Mater Cérkev (obcsino, szpráviscse, gmájno krsztsenikov) KOJ 1845, 74; po czejloj gmajni KŠ 1747, 195; te znamenitejse vu gmajni pozdrávla KŠ 1771, 484; vu Antiochie gmajni KŠ 1771, 380; poſztano je veliki ſztrájh nad czejlov gmajnov KŠ 1771, 354; vſzejm obcsinſzkim Á'ziánſzkim gmajnam KŠ 1771, 725; Evangyelicsánszkim gmainam BRM 1823, I; poglednovsi te Szlovenſzke Gmaine BRM 1823, IV; ka bi vám eta ſzvedocso po gmajnaj KŠ 1771, 808
SSKJ²
godljáti -ám nedov. (á ȃ)
ekspr. nerazločno, momljaje govoriti: nekaj je godljal sam s seboj; godlja kakor medved / začel je godljati svojo molitev / kar naprej se jezi in godlja godrnja
SSKJ²
godrnjàv -áva -o prid.(ȁ á)
ki (rad) godrnja: godrnjav človek; bil je siten in godrnjav; stanoval je pri godrnjavi gospodinji / razvlečena, godrnjava molitev / iz sobe so se slišali godrnjavi zvoki
    godrnjávo prisl.:
    godrnjavo ji je odgovarjal
SSKJ²
gorèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́)
1. ki gori: goreč kup sena; goreča bakla; goreča hiša; v roki je držal gorečo trsko / še gorečo pipo je vtaknil v žep
// ki gori in daje svetlobo: goreča sveča / goreča žepna svetilka; pren., knjiž. okna, goreča v večerni zarji
2. pesn. ki je po barvi podoben ognju: šopek gorečega maka; goreče rože
3. ekspr. razgret od bolezni, napora: hladila si je goreča lica
4. ekspr. zelo prizadeven, navdušen: postal je goreč privrženec sistema; goreč govornik, politik; za delo je bil ves goreč / bil je njen goreč častilec / goreče srce
// ki izraža, kaže veliko prizadevnost, navdušenje: z gorečim glasom ji je začel govoriti; goreč pogled / goreč poljub / njegove goreče besede so jo prevzele
5. ki se pojavlja z zelo veliko intenzivnostjo: goreča molitev, prošnja; imel je eno samo gorečo željo / goreča ljubezen
    goréče prisl.:
    goreče hrepeneti, ljubiti, prositi; goreče mu je stisnil roko; 
prim. goreti
Celotno geslo Sinonimni
gorèč -éča -e prid.
ekspr. ki se pojavlja z veliko intenzivnostjo
SINONIMI:
ekspr. gorečen, star. gorek1, ekspr. ognjevit, ekspr. vroč, zastar. zdušen
GLEJ ŠE SINONIM: navdušen1, navdušen1, ognjevit, razgret
SSKJ²
goréčen -čna -o prid., goréčnejši (ẹ́ ẹ̄)
zelo prizadeven, navdušen: gorečen zagovornik; bil je njihov najgorečnejši pristaš / gorečna molitev / to je bila njegova gorečna želja
    goréčno prisl.:
    gorečno je čakala na sinovo vrnitev
Pleteršnik
gorẹ́ti, -ím, vb. impf. brennen; s plamenom g., mit einer Flamme brennen; na ves ogenj g., lichterloh brennen, Cig.; goreč, brennend, glühend; g. ogelj, glühende Kohle; goreči jeziki, feurige Zungen: g. ognjenik, thätiger Vulkan, Cig. (T.); — g. za kaj, für etwas begeistert sein, Cig., Vod. (Pes.), nk.; za drugega g., für einen anderen in Liebe entbrannt sein, Preš.; — goreč, inbrünstig: goreča molitev; eifrig: goreče prizadevanje; ves goreč biti za kaj, für etwas begeistert sein.
Število zadetkov: 278