Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Pregovori
gobec je sestavina izrazov
Krava pri gobcu molze
Pleteršnik
gǫ̑bəc, -bca, m. 1) das Maul, die Schnauze; konj je trdega gobca, das Pferd ist hartmäulig, Cig.; krava pri gobcu molze, wie die Fütterung, so das Gemelke, Npreg.; — en g. trave, ein Maulvoll, Jurč.; — 2) das Vordertheil des Schiffes, M., ogr.-C.; — der Schnabel an der Dachrinne, Cig.; — 3) žabji g., großes Löwenmaul (antirrhinum maius), C.
Vorenc
koza1 ž, F14, aegonomus, -mi, en koẛár, kateri kosè paſſe; capra, koẛa; capreolus, divja koẛa, tudi ſerniza; caprimulgus, en tyzh, kateri po nozhi koẛè ẛeẛa, ali ẛeſſe, kateri koẛè molẛe; capripes, koṡje noge ṡhival, kateri ima noge, kakòr koṡa; dama, -ae, ena ſerniza, ali divja koṡa; hinnulus, tú mladu ene ſerne, ali ṡaiza, ali divje koṡè; ibix, -cis, divja koṡa. Job.39.v.1; nebrides, ena jelenova, ali divje koṡè koṡha; oetonis annis pariunt caprae, oſſem leit koṡè rodè; orix, vel oryx, -gis, ena velika divja koṡa v'Afriki, na kateri ſo te dlake od rèpa pruti glavi obernîene; pygargus, -gi, ena neṡnana ẛvirina divji koṡi, ali ſernizi enaka; rupicapra, divja koṡa
Pravopis
kozár -ja m s -em člov. (á) ~ molze
kozaríca -e ž, člov. (í)
kozárjev -a -o (á)
kozaríčin -a -o (ȋ)
Pleteršnik
kozodòj, -dója, m. kdor koze molze, der Ziegenmelker, Habd.-Mik., Jan.
Celotno geslo eSSKJ
kráva kráve samostalnik ženskega spola [kráva]
    1. odrasla samica goveda
    2. slabšalno ženska, ki ima negativne, nesprejemljive lastnosti ali se ji to pripisuje
STALNE ZVEZE: bolezen norih krav, krava dojilja, morska krava, nore krave
FRAZEOLOGIJA: kdo je pasel krave skupaj, molsti koga, kaj kot kravo, molzna krava, napiti se kot krava, opletati s čim kot krava z repom, pijan kot krava, sedem debelih krav, sedem suhih krav, sosedova krava, sveta krava, še krave se smejijo komu, čemu, Krava pri gobcu molze., Naj sosedu krava crkne., Ponoči je vsaka krava črna.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. krava, hrv., srb. krȁva, rus. koróva, češ. kráva < pslov. *korva < ide. *k̕orh2u̯ah2, tako kot litov. kárvė ‛krava’, lat. cervus ‛jelen’, valiž. carw ‛jelen’ iz ide. *k̕erh2- ‛rog, vrhnji del glave’ - več ...
SSKJ²
kráva -e ž (á)
1. odrasla samica goveda: krava muka, prežvekuje; krava je povrgla; molsti kravo; odvezati, privezati kravo k jaslim; pasti krave; belkasta, lisasta krava; breja krava; prodati kravo s teletom; bil je pijan kot krava zelo; ima dolg jezik kot krava rep / krava daje mleko; molzna krava / pog. nore krave bolezen norih krav
● nižje pog. temu bi se še krave smejale je zelo neumno, smešno, nemogoče; ekspr. saj nisva skupaj krav pasla nisva enaka, iste starosti, izobrazbe; kravo s svedrom dreti lotiti se česa z neprave strani in z nepravimi pripomočki; ekspr. če nisi za šolo, pa pojdi krave past loti se drugega, umsko nezahtevnega dela; ekspr. to se je zgodilo, ko sem še krave pasel ko sem bil še majhen; ekspr. molzna krava kar se da zelo izkoriščati; šalj. ponoči je vsaka krava črna v določenih okoliščinah se človek zadovolji tudi z manj kvalitetnim; pog. krava pri gobcu molze kravo je treba dobro krmiti, da lahko daje veliko mleka; čim več se vloži v kaj, večji je uspeh; star. vse skupaj je pet krav za en groš neverjetno, nesmiselno
2. nizko grob, nevzgojen človek: to ti je prava krava; s tako kravo ne morem nikamor / kot psovka: napil si se ga, krava; o ti krava pijana
// kdor veliko, požrešno pije: ne bodi krava in nehaj že piti
♦ zool. morske krave morskemu življenju prilagojeni sesalci, podobni kitom, Sirenia
Celotno geslo Pregovori
krava je sestavina izrazov
Krava pri gobcu molze, Naj sosedu krava crkne, Nisva krav skupaj pasla, Ni za kravo sedlo, Ponoči je vsaka krava črna
V VARIANTI IZRAZOV: Kamor je šel bik, naj gre še štrik, Vsak izgovor je dober, Vsak po svoje, Bohinjec pa s svedrom, V španoviji še pes crkne
Celotno geslo Pregovori
mavl
V VARIANTI IZRAZOV: Krava pri gobcu molze
SSKJ²
môlsti môlzem [mou̯sti] nedov. (ó)
1. iztiskati, odvzemati mleko iz vimena: kmetica molze; molsti kozo, kravo; ročno, strojno molsti; šla je molst
// nepreh. imeti, dajati mleko: krava dobro, slabo molze / krava molze dnevno dvajset litrov
● pog. krava pri gobcu molze kravo je treba dobro krmiti, da lahko daje veliko mleka; čim več se vloži v kaj, večji je uspeh
2. ekspr. izkoriščati: dobičkarji molzejo deželo / molzel in molzel je svoje starše
3. ekspr. premikati roko po čem kot pri molži: nekateri so si molzli brade / molzli so vrv pri vodnjaku poprijemaje vlekli
Celotno geslo Sinonimni
môlsti môlzem nedov.
1.
kaj iztiskati, odvzemati mleko iz vimena
SINONIMI:
nar. dojiti, star. mlesti
2.
dajati mleko
SINONIMI:
nar. dojiti, star. mlesti
GLEJ ŠE SINONIM: izkoriščati
Celotno geslo Pregovori
molsti je sestavina izrazov
Krava pri gobcu molze
Pleteršnik
mółsti, mółzem, vb. impf. 1) melken; kravo m.; — m. koga, jemanden ausziehen, scheren (fig.); — 2) Milch geben, milchen; krava molze kri, die Kuh gibt blutige Milch, Z.; krava pri gobcu molze = wie die Kuh gefüttert wird, so milcht sie.
Vorenc
molsti nedov., F2, caprimulgus, en tyzh, kateri po nozhi koẛè ẛeẛa, ali ẛeſſe, kateri koẛè molẛe; mulgere, mleiſti, mulſti; prim. mlesti 
SSKJ²
molzáč -a [mou̯zač] m (á)
kdor molze; molznik2: spreten molzač / vzeti v službo dva strojna molzača
SSKJ²
môlzec -zca [mou̯zəc] m (ȏ)
kdor molze; molznik2: dober, spreten molzec
SSKJ²
molzíca -e [mou̯zica] ž (í)
zastar. ženska, ki molze; molznica2: krava je začudeno gledala novo molzico
SSKJ²
molzíšče -a [mou̯zišče] s (í)
prostor, kjer se molze: urediti molzišče / hlev s strojnim molziščem
Celotno geslo Sinonimni
molzíšče -a s
prostor, kjer se molzepojmovnik
SINONIMI:
molznik1, knj.izroč. molznica1
SSKJ²
molzníca2 -e [mou̯znica] ž (í)
ženska, ki molze: spretna molznica
Število zadetkov: 28