Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
propálica -e ž (ȃ) slabš.
1. kdor je neuspešen pri delu, v življenju, zguba: on je pustolovec in bodoča propalica; njegovo ženo so imeli za pijanko in propalico; totalna, velika propalica
2. moralno propadel človek, izprijenec: režimske propalice so namenoma uničevale državo / moralna propalica
SSKJ²
propálost -i ž (á)
nav. ekspr. značilnost moralno propadlega človeka: zaveda se svoje propalosti / upirati se krivici in propalosti / moralna propalost
SSKJ²
puríst -a m (ȋ)
kdor pretirano skrbi za moralno, idejno čistost: jazzovski purist
// kdor si pretirano prizadeva za čist jezik, zlasti z izločanjem tujih prvin: boj puristov proti tujkam; moralist in purist / jezikovni purist
SSKJ²
puritanízem -zma m (ī)
1. v 16. in 17. stoletju smer protestantizma, ki zahteva očiščenje Anglikanske cerkve ostankov katolicizma in veliko moralno strogost: ideje, razvoj puritanizma
2. nav. slabš. pretirano strogo ravnanje po moralnih, verskih načelih: dogmatični puritanizem
SSKJ²
puritánstvo -a s (ȃ)
1. v 16. in 17. stoletju smer protestantizma, ki zahteva očiščenje Anglikanske cerkve ostankov katolicizma in veliko moralno strogost: obdobje puritanstva
2. nav. slabš. pretirano strogo ravnanje po moralnih, verskih načelih: v družbi je bil nepriljubljen zaradi svojega puritanstva / podeželsko puritanstvo puritanci
SSKJ²
purízem -zma m (ī)
pretirana skrb za moralno, idejno čistost: verski purizem
// pretirano prizadevanje za čist jezik, zlasti z izločanjem tujih prvin: zagovarjati, zavračati purizem / jezikovni purizem
SSKJ²
rigorízem -zma m (ī)
1. filoz. etični nazor, po katerem je spoštovanje moralno-etičnih norm človekova brezpogojna dolžnost: Kantov rigorizem se kaže v njegovem zakonu o kategoričnem imperativu; hedonizem in rigorizem
2. knjiž. zelo velika strogost, nepopustljivost: rigorizem v presojanju odgovornosti
SSKJ²
skorumpírati -am dov. (ȋ)
nav. slabš. (moralno) izpriditi, pokvariti, navadno s podkupovanjem: okolica ga je skorumpirala; skorumpiral se je, odkar je na tem položaju
    skorumpíran -a -o:
    skorumpiran vladajoči razred; to je skorumpirana znanost
SSKJ²
slabóst -i ž (ọ̑)
1. neugoden občutek telesne nemoči: obšla ga je taka slabost, da se je ves bled sesedel; čutiti slabost v želodcu; omedleti od slabosti; hipna slabost
2. navadno s prilastkom kar ni v skladu z zaželenimi lastnostmi, zaželeno kakovostjo: pokazale so se slabosti takega poslovanja; odstraniti organizacijske slabosti; pozna odlike in slabosti njegovega pisanja / kapitulacija je pokazala vojaško in politično slabost države šibkost
3. navadno s prilastkom moralno, značajsko negativna lastnost: na njem ni našla nobene slabosti; ne zaveda se svojih slabosti; vsak človek ima svoje slabosti; slabosti in vrline
// knjiž. neodločnost, omahljivost: očitali so mu nezanesljivost in slabost; njegov glas je razodeval strah in slabost
4. ekspr., navadno v povedni rabi nemoč upirati se užitkom, ki jih kaka stvar daje: ženske so njegova slabost / slabost do alkohola; poznajo njegovo slabost za avtomobile
● knjiž. počasna hoja je razodevala njegovo slabost onemoglost
♦ med. živčna slabost nevrastenija
SSKJ²
spajdášiti se -im se dov. (á ȃ)
1. ekspr. začeti se družiti, sodelovati z moralno negativno osebo: spajdašiti se s fašisti; v mestu se je spajdašil s tatovi in potepuhi
● ekspr. vsi so se spajdašili proti njemu združili, nastopili; ekspr. hitro se je spajdašil z drugimi otroki spoprijateljil
2. slabš. ljubezensko, spolno se združiti, povezati: medtem ko je bil v tujini, se je žena spajdašila z drugim
SSKJ²
spoštovánje -a s (ȃ)
1. zelo pozitiven odnos do koga zaradi njegove moralno utemeljene veljave, vrednosti: čutiti, izgubiti spoštovanje do starejših, voditeljev; z besedami, dejanji izkazati komu dolžno, veliko spoštovanje; z delom si pridobiti spoštovanje / imeti, uživati spoštovanje; narediti iz spoštovanja; govoriti o čem s spoštovanjem / publ., kot vljudnostna fraza sprejmite izraze mojega spoštovanja / v meščanskem okolju, kot pozdrav moje spoštovanje / v pismih s spoštovanjem; kot vljudnostna fraza na koncu pisma z odličnim spoštovanjem
// ekspr., navadno v zvezi vreden spoštovanja izraža, da je koga ali kaj vredno upoštevati: tak nasprotnik je vreden vsega spoštovanja; njegova odločnost je spoštovanja vredna
2. upoštevanje, izpolnjevanje: spoštovanje dogovorov, predpisov, rokov
SSKJ²
spoštováti -újem nedov. (á ȗ)
1. imeti, kazati do koga zelo pozitiven odnos zaradi njegove moralno utemeljene veljave, vrednosti: spoštuje očeta, starejše; spoštovati koga zaradi njegove poštenosti, pravičnosti; vsak človek bi se moral spoštovati tudi sam / spoštovati delo, marljivost
2. upoštevati, držati se: spoštovati dogovor, pravila, zakone / vedno spoštuje njene želje / spoštovati ozemeljsko nedotakljivost države; spoštovati svobodo odločanja
● spoštovati petek v krščanskem okolju ob petkih ne jesti mesa, postiti se
    spoštujóč -a -e:
    spoštujoč njegove besede, je naredila, kakor je naročil
    spoštován -a -o:
    spoštovan človek, strokovnjak; povsod, splošno spoštovan / v vljudnostnem nagovoru spoštovane gledalke in gledalci; sam.:, v vljudnostnem nagovoru kaj lahko naredim za vas, spoštovani
SSKJ²
vŕl -a -o [vəru̯] prid., vŕlejši (r̄ ŕ)
1. knjiž. ki ima moralno, značajsko pozitivne lastnosti; pošten2, vreden spoštovanja: vrl človek ne živi za sebe / v nagovoru vrli meščani, rojaki / z vrlim vedenjem izkazati se vrednega naklonjenosti
// ki ima pozitivne lastnosti, značilnosti koga sploh; prizadeven, vreden hvale: red in čistoča sta pričali o vrli gospodinji / vrl pes ranjenega gospodarja ni zapustil / biti vrl v boju dober, pogumen
2. zastar. dober, lep2: obleči najvrlejše oblačilo / to je vrl dokaz, da je odkrit človek / prirediti vrlo svatbo veliko, razkošno
3. nar. vzhodno priden1: če boš vrl, dobiš nagrado
    vŕlo prisl.:
    vrlo se držati
SSKJ²
vrlína1 -e ž (í)
moralno, značajsko pozitivna lastnost: ceniti, naštevati vrline koga; poštenost, zanesljivost in druge vrline; vrline in slabosti
// pozitivna lastnost, značilnost koga sploh: poudarjati vrline pisatelja; vrline dobre gospodinje
SSKJ²
zaslúžen -žna -o prid., zaslúžnejši (ú ū)
1. ki si je s pomembnimi, vrednimi dejanji, ravnanjem pridobil pravico do (javnega) priznanja, nagrade: postavljati spomenike zaslužnim možem in ženam; poznam ljudi, ki so zaslužnejši od njega / zaslužni član društva
● zaslužni profesor častni naslov za upokojenega univerzitetnega profesorja, podeljen za izredno uspešno znanstveno in pedagoško delo
2. ki je s svojimi dejanji, ravnanjem (v veliki meri) pripomogel, prispeval h kakemu pomembnemu, vrednemu dejanju: biti zaslužen za razvoj znanosti; pri razvijanju prijateljskih odnosov s sosednjimi državami zaslužni politiki / publ. on je najbolj zaslužen za zmago moštva ima največje zasluge za zmago; je najbolj pripomogel k zmagi
3. moralno, etično pomemben, vreden: opraviti zaslužno dejanje, delo; zaslužno prizadevanje za mir
SSKJ²
zavájati -am nedov.
1. s čim nepravim, navideznim spravljati koga na kaj nepravega, nezaželenega: zavajati koga na napačno sled / ekspr. zavajati koga na kriva, slaba pota
// s svojim govorjenjem, ravnanjem delati, povzročati
a) da pride kdo v kako nepravo, nezaželeno stanje: zavajati koga v dvom, zmoto / zavajati koga v mlačnost, neborbenost
b) da kdo naredi, dela kaj nesprejemljivega, nezaželenega: zavajati koga v laž, prepir / zavajati koga k pitju
2. s svojim govorjenjem, ravnanjem si prizadevati pridobiti koga, zlasti neizkušenega, za moralno nesprejemljiv, nedovoljen spolni odnos: zavajati mladoletnice; zavajati sosedinega moža
3. s čim nepravim, navideznim delati, povzročati, da kdo napačno, neustrezno misli: zavajati bralce, javnost; zavajati koga z lepimi besedami, nepopolnimi podatki / naslov knjige zavaja
4. nav. 3. os. z določenimi lastnostmi vplivati na koga, da naredi, dela kaj nenameravanega, navadno neprimernega: nizke cene zavajajo ljudi, da kupujejo slabo blago; na videz lepo vreme zavaja popotnike, da kljub svarilom nadaljujejo pot
    zavajajóč -a -e:
    zavajajoče pisanje, ravnanje
SSKJ²
zavêsti -vêdem dov., zavêdel in zavédel zavêdla, stil. zavèl zavêla (é)
1. s čim nepravim, navideznim spraviti koga na kaj nepravega, nezaželenega: zavesti zasledovalce na napačno sled / ekspr. zavesti koga na slaba pota
// s svojim govorjenjem, ravnanjem narediti, povzročiti
a) da pride kdo v kako nepravo, nezaželeno stanje: nehote zavesti koga v zmoto / zavesti prijatelja v neodločnost / odgovor ga je zavedel v dvome
b) da kdo naredi kaj nesprejemljivega, nezaželenega: zavesti koga v prestopek; zavesti koga, da krivo priča / zavesti koga h kraji, k pitju
2. s svojim govorjenjem, ravnanjem pridobiti koga, zlasti neizkušenega, za moralno nesprejemljiv, nedovoljen spolni odnos: zavesti prijateljevo dekle; zavesti mladoletnico
3. s čim nepravim, navideznim narediti, povzročiti, da kdo napačno, neustrezno misli: zavesti javnost, poslušalce; zavesti koga z obljubami, nepopolnimi podatki
4. nav. 3. os. z določenimi lastnostmi vplivati na koga, da naredi kaj nenameravanega, navadno neprimernega: nizka cena ga je zavedla, da je avtomobil kljub pomislekom kupil; prestopnika je zavedla pijača, priložnost
● zavesti dopis vpisati, evidentirati; zastar. zavesti konja v hlev odvesti, zapeljati; zastar. zavesti podjetje ustanoviti; zastar. pot nas je zavedla do razvalin po poti smo prišli; knjiž. predaleč bi nas zavedlo, če bi obravnavali vse podrobnosti preveč časa, prostora bi porabili; star. previdno zavede pogovor drugam spelje
    zavedèn -êna -o:
    zavedeni bralci, kupci; zavedeno dekle
Število zadetkov: 197