bodyartistični -a -o cit. [bôdiartístični] in bôdiartístični -a -o prid. (ȏ-í)
ki je v zvezi z body artom; body art2 In ker ne razumejo umetniškega procesa, tudi ne vidijo, da je tako kot balet, ki je umetniško formaliziran izraz nenaravnega gibanja, formaliziran tudi bodyartistični performans | Bodiartistični performansi, ki jih z enako krvavo ostrino izvajajo moški in ženske, so morda najpopolnejša oblika izzivanja kapitalističnega funkcionalizma E ↑body art1
Zadetki iskanja
Glasuj
SNB
SNB
búler -ja m (ú) nav. mn.
čevelj z okroglo, dvignjeno kapico in debelimi podplati: črni bulerji; Fant si obuje težke bulerje, si na glavo povezne črno kapuco in se odpravi na nočni pohod E nejasno, morda po novozelandski tovarni John Bull ali iz agl. bully 'nasilnež' ali iz (↑)búla1
čevelj z okroglo, dvignjeno kapico in debelimi podplati: črni bulerji; Fant si obuje težke bulerje, si na glavo povezne črno kapuco in se odpravi na nočni pohod E nejasno, morda po novozelandski tovarni John Bull ali iz agl. bully 'nasilnež' ali iz (↑)búla1
SSKJ
celó prisl. (ọ̑)
- 1. stopnjuje povedano z dodatno močnejšo ali nepričakovano trditvijo: prepirali so se in celo stepli; izvoz je celo večji od lanskega; morda bi bilo celo dobro, da ga obiščeš; to je huda pijača, celo za krepkega moža; celo po smrti mu ne more odpustiti / dvomim celo, če je pošten; zdi se mi celo, da ga poznam / ne upa se ji približati, da, celo ogiba se je; še celo s starši se prepira; tvoja pomoč mu je nepotrebna, če ne celo nadležna
- 2. ekspr., kadar ima stavčni poudarek sploh, nikakor: dolgočasiti pa se še celo ne smete; ne hodi mi tja, ponoči pa še celo ne / redko svojega daru ni celo nič izrabil; pomagaj mu, če je v stiski, pa še celo
SNB
cvetétiSSKJ -ím nedov. (ẹ́ í) v 3. os, zlasti v zvezi z morje, jezero
biti, postajati rdeče, zeleno, rjavo obarvan zaradi pojava namnožitve planktonskih alg v morski ali sladki vodi, kar je posledica čezmernega organskega onesnaževanja: Morje cveti in cveti, kopanje pa je možno le ob zgodnjih jutranjih urah, morda tja nekje do dvanajste E (↑)cvét
biti, postajati rdeče, zeleno, rjavo obarvan zaradi pojava namnožitve planktonskih alg v morski ali sladki vodi, kar je posledica čezmernega organskega onesnaževanja: Morje cveti in cveti, kopanje pa je možno le ob zgodnjih jutranjih urah, morda tja nekje do dvanajste E (↑)cvét
SSKJ
čarodéjka -e ž (ẹ̑) knjiž. čarovnica: vprašati čarodejko za svet; pren. Zasloni, čarodejka, svet mi z belimi rokami .. in morda mi bo dobro spet (O. Župančič)
SNB
deadline -na cit. [dêdlajn] m (ȇ)
končni rok, čas, do katerega je treba končati kako delo; skrajni rok: Zmerom je na obzorju kak nov deadline: prevesti moram sinopsis, pa napisati novo izjavo, pa v scenarij vnesti zadnje popravke E ← agl. deadline 'končni rok', morda iz vojaškega žargona; v ameriški državljanski vojni je bil izraz v rabi v zaporih v pomenu 'črta, ki se je ne sme prestopiti', dobesedno 'smrtna črta', iz dead 'mrtev' + line 'črta'
končni rok, čas, do katerega je treba končati kako delo; skrajni rok: Zmerom je na obzorju kak nov deadline: prevesti moram sinopsis, pa napisati novo izjavo, pa v scenarij vnesti zadnje popravke E ← agl. deadline 'končni rok', morda iz vojaškega žargona; v ameriški državljanski vojni je bil izraz v rabi v zaporih v pomenu 'črta, ki se je ne sme prestopiti', dobesedno 'smrtna črta', iz dead 'mrtev' + line 'črta'
SNB
dòdiplómski -a -o prid. (ȍ-ọ̑)
ki se nanaša na univerzitetni študij do diplome: dodiplomski program; dodiplomski študij; dodiplomsko izobraževanje; Za vse tiste, ki se jim ne bo uspelo neposredno vpisati na redni študij v tujini, je morda rešitev kateri izmed programov za izmenjavo študentov na dodiplomski in podiplomski ravni E iz do diplóme
ki se nanaša na univerzitetni študij do diplome: dodiplomski program; dodiplomski študij; dodiplomsko izobraževanje; Za vse tiste, ki se jim ne bo uspelo neposredno vpisati na redni študij v tujini, je morda rešitev kateri izmed programov za izmenjavo študentov na dodiplomski in podiplomski ravni E iz do diplóme
SSKJ
dôl prisl. (ó) izraža gibanje ali smer proti nižjemu kraju, ant. gor: hoditi po stopnicah gor in dol; dol poglej; stopiti (s kolesa) dol / pisati tanko gor, debelo dol / s prislovnim določilom kraja: preselil se je tja dol na ravnino; zapihalo je od hribov dol; zavirati dol po klancu; pot zavije dol proti reki; ekspr. lasje ji segajo dol do ramen prav do ramen
// v medmetni rabi izraža čustvo odpora, nasprotovanja, zahtevo po odstranitvi: dol korupcija; dol z izdajalci
● star. če mu boš ugovarjal, bodo spet vsi križi dol se bo zelo razjezil; na nas gleda od zgoraj dol zviška, zaničljivo; hodi po sobi gor in dol sem in tja; pog. jedi ne spravi dol ne more zaužiti; pog., ekspr. pred takim junakom klobuk dol vsa čast mu; gor — dol pog. en dinar gor ali dol, kaj bi gledal na to naj te ne skrbi preveč, koliko plačaš; ekspr. zamera gor, zamera dol, moraš mu to povedati čeprav ti bo morda zameril; ekspr. eden dol, drugi gor — je že tako na svetu sreča ni stalna; preg. zdravje po niti gor, po curku dol zdravje se pridobi počasi, izgubi pa hitro
// v medmetni rabi izraža čustvo odpora, nasprotovanja, zahtevo po odstranitvi: dol korupcija; dol z izdajalci
● star. če mu boš ugovarjal, bodo spet vsi križi dol se bo zelo razjezil; na nas gleda od zgoraj dol zviška, zaničljivo; hodi po sobi gor in dol sem in tja; pog. jedi ne spravi dol ne more zaužiti; pog., ekspr. pred takim junakom klobuk dol vsa čast mu; gor — dol pog. en dinar gor ali dol, kaj bi gledal na to naj te ne skrbi preveč, koliko plačaš; ekspr. zamera gor, zamera dol, moraš mu to povedati čeprav ti bo morda zameril; ekspr. eden dol, drugi gor — je že tako na svetu sreča ni stalna; preg. zdravje po niti gor, po curku dol zdravje se pridobi počasi, izgubi pa hitro
SNB
džêk -a m, člov. (ȇ)
pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu kdor zaradi svojih uspehov, zanimivih, prijetnih značilnosti vzbuja občudovanje; car, frajer (1): Spoznal sem ga na televiziji in že po prvem vtisu se mi je zdel džek E ← agl. Jack 'Jaka'; morda prevzeto kot jack v pomenu 'vtikač'
pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu kdor zaradi svojih uspehov, zanimivih, prijetnih značilnosti vzbuja občudovanje; car, frajer (1): Spoznal sem ga na televiziji in že po prvem vtisu se mi je zdel džek E ← agl. Jack 'Jaka'; morda prevzeto kot jack v pomenu 'vtikač'
SNB
ekskluzíva -e ž (ȋ) pog.
1. kar je za izbran, zaključen krog ljudi: To ne bo vsakdanja konfekcija, ampak ekskluziva za prave gospode, za intelektualce, za managerje, za zdravnike, za profesorje
2. izključna pravica: Ekskluziva je po svoje prednost, saj v proizvodnji nisi več le eden izmed treh, po drugi strani pa morda tudi tveganje, zlasti če izdelek na trgu ne bi bil uspešen
3. kar je izjemno, posebno: Agencijski fotoreporterji poskušajo ujeti dnevne dogodke, pri čemer je pomembna ekskluziva E ← hrv., srb. ekskluzíva iz (↑)ekskluzíven
1. kar je za izbran, zaključen krog ljudi: To ne bo vsakdanja konfekcija, ampak ekskluziva za prave gospode, za intelektualce, za managerje, za zdravnike, za profesorje
2. izključna pravica: Ekskluziva je po svoje prednost, saj v proizvodnji nisi več le eden izmed treh, po drugi strani pa morda tudi tveganje, zlasti če izdelek na trgu ne bi bil uspešen
3. kar je izjemno, posebno: Agencijski fotoreporterji poskušajo ujeti dnevne dogodke, pri čemer je pomembna ekskluziva E ← hrv., srb. ekskluzíva iz (↑)ekskluzíven
SNB
elitíst -a m, člov. (ȋ)
1. pristaš nazora, da pripadajo prednostni položaji v družbi, na kakem področju človekovega delovanja eliti: Nasprotja med t. i. elitisti in populisti se bodo morda počasi le umirila, saj obe strani spoznavata, da je najbolje sodelovati
2. kdor izstopa po družbenem položaju, pomembnosti, kakovosti; elitnež, elitnik: Prepričan sem, da je dejstvo, da elitist želi najboljše, odlika E (↑)elíta
1. pristaš nazora, da pripadajo prednostni položaji v družbi, na kakem področju človekovega delovanja eliti: Nasprotja med t. i. elitisti in populisti se bodo morda počasi le umirila, saj obe strani spoznavata, da je najbolje sodelovati
2. kdor izstopa po družbenem položaju, pomembnosti, kakovosti; elitnež, elitnik: Prepričan sem, da je dejstvo, da elitist želi najboljše, odlika E (↑)elíta
SNB
hipertenzívni -a -o prid. (ȋ) med.
ki se nanaša na povišan tlak v arterijah: hipertenzivni bolnik; hipertenzivna motnja; hipertenzivno zdravilo; Tik pred iztekom njenega delavnika je nasvet, ki ga je dala, morda rešil življenje človeku, ki so ga pripeljali na urgenco zaradi hipertenzivne krize E (↑)hipertenzíja
ki se nanaša na povišan tlak v arterijah: hipertenzivni bolnik; hipertenzivna motnja; hipertenzivno zdravilo; Tik pred iztekom njenega delavnika je nasvet, ki ga je dala, morda rešil življenje človeku, ki so ga pripeljali na urgenco zaradi hipertenzivne krize E (↑)hipertenzíja
SSKJ
hm [hə̀m in hm̀] medm. (ə̏; m̏) izraža obotavljanje, pomislek, dvom: hm, da, morda pa res; hm, dobro, samo na pljučih ni vse v redu; hm, da je premlad?
// izraža (zadržano) pritrjevanje: hm, mu je potrdil
// izraža (zadržano) pritrjevanje: hm, mu je potrdil
SNB
house1 -sa cit. [háu̯s] m (ȃ)
zvrst elektronske plesne glasbe z lahkotnejšim ritmom, ki je nastala v 80. letih 20. stoletja pod vplivom soula, funka in disko glasbe: Klub K4 bo dva petka zapored gostil dva legendarna didžeja, eden vrti techno, drugi pa house E ← agl. house, dobesedno 'hiša', morda po čikaškem nočnem klubu The Warehouse 'skladišče'
zvrst elektronske plesne glasbe z lahkotnejšim ritmom, ki je nastala v 80. letih 20. stoletja pod vplivom soula, funka in disko glasbe: Klub K4 bo dva petka zapored gostil dva legendarna didžeja, eden vrti techno, drugi pa house E ← agl. house, dobesedno 'hiša', morda po čikaškem nočnem klubu The Warehouse 'skladišče'
- house2 -- v prid. rabi
house didžej; Organizator festivala obljublja, da bomo lahko v Ljubljani uživali ob največjih imenih house glasbe
SNB
islamíst -a m, člov. (ȋ)
pristaš miselnosti, kulture, ki je pod vplivom islama: iraški islamisti; radikalni islamisti; zmerni islamisti; V Iraku bodo morali vztrajati sami, mednarodna pomoč pa bo dobrodošla v Afganistanu in morda kmalu tudi v Somaliji, kjer so islamisti nedavno prevzeli oblast E (↑)íslam
pristaš miselnosti, kulture, ki je pod vplivom islama: iraški islamisti; radikalni islamisti; zmerni islamisti; V Iraku bodo morali vztrajati sami, mednarodna pomoč pa bo dobrodošla v Afganistanu in morda kmalu tudi v Somaliji, kjer so islamisti nedavno prevzeli oblast E (↑)íslam
SSKJ
izbégniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. izogniti se, izmakniti se: morda bi bil lahko izbegnil nesreči, nesrečo; izbegniti odgovor / izbegnila ga je s pogledom; prim. zbegniti
SNB
karámbola -e ž (ȃ)
rumeni tropski sad zvezdaste oblike: Karambole operete in narežete na kolobarje, široke približno pol centimetra E ← port. carambola (morda prek agl. ali nem.) ← marat. karambhal < stind. karmaphala
rumeni tropski sad zvezdaste oblike: Karambole operete in narežete na kolobarje, široke približno pol centimetra E ← port. carambola (morda prek agl. ali nem.) ← marat. karambhal < stind. karmaphala
SSKJ
kásen -sna -o tudi -ó prid., kasnéjši (á) raba peša
- 1. navadno v povedni rabi ki ima do določenega časa, roka malo, premalo časa; pozen: bil je kasen, ker se je pokvaril avtobus; kasni ste za v gledališče / ekspr. malo kasni ste z opravičilom že prej bi se morali opravičiti
// kasni potniki so hiteli na avtobus potniki, ki so bili pozni - 2. z glagolskim samostalnikom ki je, se pojavi ob koncu predvidenega časa ali (nekoliko) po njem: kasen izid knjige; kasen prihod vlaka / ni se mogel zadovoljiti s tako kasnim uspehom zapoznelim
// kasna setev; danes imamo kasno kosilo pozno kosimo; letos je sadje zelo kasno pozno dozorelo
// ki je, se pojavi ob koncu dneva, večera: njegov kasni prihod me je zmotil; kasno branje jo utruja / ekspr. danes bom kasen bom pozno prišel (domov) - 3. v zvezi z večer, popoldne od začetka trajanja zelo oddaljen: bil je že kasen večer, ko smo se razšli; kasno popoldne / prišel je v kasnih (večernih) urah pozno zvečer
// kasni srednji vek zadnje obdobje - 4. v primerniku ki se zgodi, opravi v času, ki sledi določenemu: tedanja konferenca niti kasnejši pogovori med državniki niso pripeljali do sporazuma; delo je napisal zelo zgodaj, kasnejši popravki ga niso dosti spremenili / odkloni v kasnejšem razvoju; ta in tudi kasnejše operacije so bile neuspešne / kot opozorilo: prijavite se do prvega junija, kasnejših prijav ne bomo sprejemali; preštejte denar, kasnejših reklamacij ne upoštevamo
- 5. zastar. počasen, zamuden: kasna in težavna vožnja
- kásno in kasnó, kasnéje stil. kášnje
- 1. prislov od kasen:
- a) danes smo kasno jedli / kasno je šel na vlak / danes je že precej kasno za prijavo
- b) kasno bom prišel / zelo je že kasno pozno zvečer
// kasno popoldne je odšla; govorili so kasno v noč - c) pridite kasneje; morda se boste kasneje spomnili / prišel je uro kasneje, kot je obljubil / umrl je oče, leto (dni) kasneje pa še mati
- 2. v presežniku poudarja skrajnost določenega roka: nalogo morate oddati najkasneje do konca semestra; to bo narejeno najkasneje v treh dneh
SSKJ
kdóvé in kdó vé prisl. (ọ̄-ẹ́) izraža negotovost, nedoločnost: kdove ali je zdrava; morda je še živ, kdove; odšel je kdove kam; to je izrezek iz kdove katere revije; prišel je kdove odkod
// ekspr., z zaimkom ali zaimenskim prislovom poudarja veliko mero: misli, da je kdove kaj; kdove kolikokrat si ga že srečal / ne računajo na kdove kolikšen obisk; nimamo kdove kaj denarja imamo malo denarja
// piše se tudi skupaj: vino ni kdovekaj prida; odšel je kdovekam
// ekspr., z zaimkom ali zaimenskim prislovom poudarja veliko mero: misli, da je kdove kaj; kdove kolikokrat si ga že srečal / ne računajo na kdove kolikšen obisk; nimamo kdove kaj denarja imamo malo denarja
// piše se tudi skupaj: vino ni kdovekaj prida; odšel je kdovekam
SSKJ
kíhniti -em dov. (í ȋ)
- 1. sunkovito, glasno izdihniti zrak zaradi dražljajev v nosu: kihnil je, morda je prehlajen; brezoseb. kihnilo se mi je
- 2. pog., navadno z nikalnico spregovoriti, reči: tam še kihniti ne smeš; niti kihnil ni, pa so ga vrgli ven
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 96
Dostopnost