Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Geografija
altostrát -a m
Celotno geslo Frazemi
ángel Frazemi s sestavino ángel:
ángel váruh, bdéti nad kóm/čím kot ángel váruh, bíti [právi] ángel, dóber kàkor ángel, dóber kot ángel, kot ángel váruh, [lép] kot ángel, módri ángel, pádli ángel, spáti kàkor ángel, sprémljati kóga kot ángel váruh, zaspáti kot ángel
Celotno geslo Kostelski
bersati ► ˈbersat -an nedov.
Celotno geslo Etimološki
blésti blédem nedov.
SSKJ²
brezprostórje -a s (ọ̑)
knjiž. prostorska neomejenost, neskončnost: brezčasje in brezprostorje; toniti v motno brezprostorje / modro brezprostorje neba
// um. neodvisnost od prostora: na sliki se zgodba dogaja v brezprostorju
Celotno geslo Kostelski
burkati ► ˈburkat -an nedov.
Geologija
ciklowollastonit -a m
Geografija
čád -a m
Celotno geslo eSSKJ
čístost čístosti samostalnik ženskega spola [čístost]
    1. stanje, lastnost česa, da je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. stanje, lastnost česa, da ni skaljeno ali motno
      1.2. stanje, lastnost koga, da skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.3. stanje, lastnost česa, da ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
      1.4. stanje, lastnost česa, da pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
    2. stanje, lastnost česa, da je brez tujih prvin, dodatkov, primesi ali se mu to pripisuje
      2.1. vrednost, ki pove, v kolikšni meri je snov brez tujih prvin, dodatkov, primesi; SINONIMI: čistoča
      2.2. stanje, lastnost česa, da je enostavno, preprosto, brez odvečnih okrasnih elementov
      2.3. stanje, lastnost česa, da je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
    3. stanje, lastnost česa, da je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
    4. stanje, lastnost koga, da je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti
      4.1. stanje, lastnost česa, da odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
      4.2. stanje, lastnost, ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
    5. manj formalno stanje, lastnost koga, da ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
ETIMOLOGIJA: ↑čist
SSKJ²
dojémati -am nedov. (ẹ̑)
1. vključevati, sprejemati v zavest: fant hitro dojema; toliko novega je, da otrok komaj dojema; učenci so slabo dojemali učiteljevo razlago; čustveno, površno dojemati / razlagal je tovarišem, kako dojema vojaško življenje; umetnino dojema elementarno
2. sprejemati čutne dražljaje, zlasti s sluhom, z vidom: oko dojema svetlobo; njegova ušesa ne dojemajo več ropota; streljanje je še komaj motno dojemal
    dojemajóč -a -e:
    hitro dojemajoč človek
Celotno geslo Vezljivostni G
dojémati -am nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol, stanjski (duševni) glagol
1.
kdo zavestno sprejemati kaj
Modernizem navadna javnost /komaj še/ dojema.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj čutno sprejemati kaj
Oko /še precej dobro/ dojema svetlobo.
Celotno geslo Etimološki
kalīna -e ž
SSKJ²
kalíti1 -ím nedov. (ī í)
1. delati kaj kalno, motno: race kalijo vodo v potoku / blatna usedlina je kalila tekočino / knjiž. neba ni kalil noben oblak; pren. strah jim kali razsodnost
● ekspr. s svojimi nauki jim kali vodo povzroča zmedo, nejasnost
2. nav. ekspr. vplivati tako, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: neprijeten spomin, skrb kali veselje; kaliti komu srečo / slabo vreme ni kalilo dobre volje / nenehni prepiri so kalili tovarištvo; privilegiji kalijo odnose med ljudmi / kaliti (nočni) mir
    kalíti se 
    izgubljati bistrost, čistost: voda v ribniku se kali / bolniku se kalijo oči
    ●     knjiž. ob slovesu so se vsem kalile oči imeli so solzne oči, jokali so
Celotno geslo Sinonimni
kalíti1 -ím nedov.
kaj delati kaj kalno, motno
SINONIMI:
knj.izroč. motniti
GLEJ ŠE SINONIM: motiti2, utrjevati
Celotno geslo Vezljivostni G
kalíti1 -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj delati kaj kalno, motno
Race (okoliškim prebivalcem) kalijo vodo v potoku.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj motiti koga/kaj
Nevzgojeni mladostniki (prebivalcem blokovskih naselij) kalijo vsakodnevni bivanjski ritem (z motorji in starimi avtomobili).
Celotno geslo Etimološki
kalīti3 -ím nedov.
Celotno geslo Pohlin
kaliti1 [kalīti kalím] nedovršni glagol

delati kaj kalno, motno; kaliti

Celotno geslo Kostelski
kaliti ► ˈkal’iːt -iːn nedov.
Celotno geslo Vezljivostni G
kalíti se1 -ím se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kaj delati se kalno, motno
Voda v ribniku se kali.
Pravopis
kálno nač. prisl. -ej(š)e (á; á) poud. ~ gledati |nejasno, motno|
Število zadetkov: 53