Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
aeroplánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na aeroplan; letalski: aeroplanski motor / aeroplanska eskadrilja
SSKJ
akcelerátor -ja (ȃ) 
  1. 1. avt. vzvod za uravnavanje plinske zmesi za motor, pospeševalnik: pritisniti na akcelerator
  2. 2. fiz. naprava za povečevanje hitrosti elektronov, protonov; pospeševalnik: graditi, priključiti akcelerator
SSKJ
akcelerírati -am dov. in nedov. (ȋ) avt. spraviti motor v hitrejši tek, pospešiti
SSKJ
àsinhrónski -a -o prid. (ȁ-ọ̑) elektr. pri katerem se rotor ne vrti sočasno z vrtilnim magnetnim poljem: asinhronski generator; asinhronski motor
SSKJ
aviónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na avion; letalski: avionski motor, radar / avionska pošiljka; poslati pismo z avionsko pošto / avionski posnetek
 
les. avionski les smrekov les počasne rasti in brez grč
SSKJ
avtomobílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na avtomobil: avtomobilski motor; avtomobilska guma, hupa, sirena / avtomobilski servis; avtomobilska cesta; avtomobilska industrija / avtomobilski park; avtomobilski salon; avtomobilska kolona; avtomobilski promet; avtomobilska dirka; avtomobilska nesreča
 
ptt avtomobilska pošta pošta, ki posluje v avtomobilu
SSKJ
bárka -e ž (ȃ) večji, delno pokrit čoln: barke plavajo po morju; voziti se z ribiško barko; barka na motor, z jadri; pren. barka življenja
// star. ladja: vojna barka je zasidrana v zalivu / Noetova barka po bibliji barka, s katero je Noe rešil svojo družino in živali vesoljnega potopa
 
barko voziti pijan se opotekati; popivati
SSKJ
báten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na bat 2: batni kompresor, motor, stroj; batna črpalka / batni obroči tesnilni obroči v utorih na obodu bata
SSKJ
bencínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na bencin: bencinski hlapi / bencinski kuhalnik; motor na bencinski pogon / bencinski tank; bencinska črpalka
SSKJ
brezrépec -pca (ẹ̑) aer. letalo brez repa: manjši motor brezrepca
SSKJ
brnéti -ím nedov. (ẹ́ í) 
  1. 1. dajati enakomerno se tresoč glas: struna brni; brzojavne žice brnijo v vetru / filmske kamere brnijo; kolovrati so brneli; motor brni
    // brneč se premikati: avto brni po cesti
  2. 2. biti nejasno slišen: zvonovi brnijo iz daljave; brezoseb. v glavi mu kar brni; pren. v ušesih mu brnijo včerajšnje besede, melodije
    brnèč -éča -e: brneč glas zvonov
SSKJ
cilínder -dra (í) 
  1. 1. glavni sestavni del batnega stroja, valj: motor s štirimi cilindri; parni cilinder; cilinder črpalke
  2. 2. steklen ščitnik za svetilko: zakajen cilinder na petrolejki
  3. 3. visoko, trdo moško pokrivalo: nositi cilinder; zložljivi cilinder; gospodje v črnih cilindrih
    ♦ 
    geom. cilinder valj; kem. merilni cilinder steklen valj z merilno lestvico za merjenje prostornine tekočin ali plinov
SSKJ
cŕkniti -em dov. (ŕ ȓpog.  
  1. 1. poginiti: svinja mu je crknila
     
    pog. v španoviji še pes crkne od družabništva ni koristi
    // nizko umreti: če crknem jaz, crkni še ti! pognal te bo na cesto, da boš crknil v kakšnem jarku
  2. 2. nehati delovati, odpovedati: avto, motor, radio crkne; zdaj je pa še elektrika crknila
    cŕknjen -a -o: crknjen konj
     
    pog., ekspr. delal sem, da sem čisto crknjen zelo utrujen, zdelan
SSKJ
cúkati -am nedov. (ú ȗpog.  
  1. 1. sunkoma potegovati: cuka ga za lase, rokav; cukati za vajeti / ona me pri česanju tako cuka / cukati nitke iz blaga puliti, vleči
  2. 2. brezoseb. imeti sunkovite bolečine; kljuvati, trgati: cuka me v rami
  3. 3. ekspr. piti (alkoholne pijače): kupil je sod vina in zdaj ga cuka / rad ga cuka
    ● 
    pog. motor cuka ne teče gladko, se zaustavlja; žarg. riba cuka prijema; pog. otroci se cukajo za bonbone pulijo, prerivajo; pog. rad se cuka z otroki za šalo ruje
SSKJ
dél -a [tudi deu̯(ẹ̄) 
  1. 1. kar nastane z delitvijo celote: razdeliti hlebec na dva dela; deseti del celote; večji, manjši del / film v dveh delih; vsebina drugega dela romana / v devetih delih bencina raztopiti en del parafina; pren. v tem mestu sem pustil del sebe
  2. 2. kar z drugimi sestavinami tvori celoto in ima navadno samostojno nalogo: razstaviti stroj na glavne dele; kupovati motor po delih; nadomestni, rezervni del; posamezni deli aparata; sestavni deli avtomobila / deli telesa
  3. 3. z rodilnikom kar predstavlja krajevno, področno, časovno omejitev česa: prišli so iz raznih delov dežele / vzhodni del Azije; publ. nevarno žarišče vojne v tem delu sveta / streha se znižuje proti zadnjemu delu avtomobila; brada mu pokriva spodnji del obraza; nadzemni del rastline; zgornji del stavbe je razsvetljen; obodni del pri kolesu; del lista, kjer vstopa glavna žila / jutro je najlepši del dneva / to je le del celotnega problema
     
    ekon. gibljivi del plače ki se spreminja glede na delovni, poslovni uspeh, življenjske stroške
    // z oslabljenim pomenom izraža količinsko omejitev: večji del izdelkov izvažajo; velik del ljudi tega ne ve; del vaščanov se vozi na delo v mesto; glavni del življenja je prebil v tujini
  4. 4. delež: vsak od dedičev je dobil enak del / tudi on je prispeval svoj del k uspehu
    ● 
    star. dobil je svoj del prestopku primerno kazen; zastar. za moj del je ničvrednež po mojem mnenju; star. za ta del bi bilo bolje, če bi ostal doma kar se tega tiče, v tem primeru; ekspr. dober, lep del časa je zapravil v gostilni večino časa; ekspr. opravil je levji del posla največji del posla; delali so večji del ponoči večinoma, po večini
SSKJ
delováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. imeti učinek na kaj: bivanje v gorah blagodejno deluje na zdravje; vlaga je škodljivo delovala na izolacijo; strup je začel takoj delovati / zdravilo deluje proti mrzlici / na letalo delujejo različne sile
    // prenašati svoj vpliv na kaj: opazoval je, kako bodo delovale njegove besede; molk je grozljivo deloval; take stvari delujejo name neprijetno / slika deluje banalno
  2. 2. navadno s prislovom opravljati delo na določenem področju: kulturno, politično delovati / deloval je v svojo korist; vneto delovati za mir / deloval je kot učitelj opravljal je učiteljski poklic; javno delovati politično, družbeno; pren. sovražne čete delujejo ob meji
  3. 3. biti v delovnem stanju: motor še ne deluje; prezračevalna naprava je prenehala delovati / pošta ne deluje več ne posluje
    // telefon ne deluje je pokvarjen; pren. misel mu je zagrizeno delovala
    // navadno s prislovom opravljati, izpolnjevati kako nalogo: aparat brezhibno deluje; vse naprave so odlično delovale; srce mu pravilno deluje utripa, bije
    // varnostna služba dobro deluje / priprava deluje na principu centrifugalne sile
    delujóč -a -e: še vedno delujoči ognjeniki; počasi delujoč strup; prijetno, ugodno delujoča barva / delujoč član društva aktiven
SSKJ
demontírati -am dov. in nedov. (ȋ) razstaviti (na dele), razdreti: demontirati motor, stroj / demontirati zračnico s kolesa / demontirati tovarno
SSKJ
dizel -zla tudi diesel -sla [dízl(ī) strojn. motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo plinsko olje: delovanje dizla; neskl. pril.: dizel generator dizel s prigrajenim (električnim) generatorjem; dizel lokomotiva; dizel-električna lokomotiva lokomotiva z dizel generatorjem in elektromotorji na pogonskih oseh; uvesti dizel-električno vleko / dizel motor dizel
SSKJ
dizelski tudi dieselski -a -o [dízl-prid. (ī) nanašajoč se na dizel: lokomotiva na dizelski pogon / dizelsko gorivo / dizelski motor dizel
SSKJ
dizlov tudi dieslov -a -o [dízl-prid. (ī) nanašajoč se na dizel: lokomotiva na dizlov pogon / dizlov motor dizel
Število zadetkov: 217