Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. avt. vzvod za uravnavanje plinske zmesi za motor, pospeševalnik: pritisniti na akcelerator
- 2. fiz. naprava za povečevanje hitrosti elektronov, protonov; pospeševalnik: graditi, priključiti akcelerator
♦ les. avionski les smrekov les počasne rasti in brez grč
♦ ptt avtomobilska pošta pošta, ki posluje v avtomobilu
// star. ladja: vojna barka je zasidrana v zalivu / Noetova barka po bibliji barka, s katero je Noe rešil svojo družino in živali vesoljnega potopa
● barko voziti pijan se opotekati; popivati
- 1. dajati enakomerno se tresoč glas: struna brni; brzojavne žice brnijo v vetru / filmske kamere brnijo; kolovrati so brneli; motor brni
// brneč se premikati: avto brni po cesti - 2. biti nejasno slišen: zvonovi brnijo iz daljave; brezoseb. v glavi mu kar brni; pren. v ušesih mu brnijo včerajšnje besede, melodije
- brnèč -éča -e: brneč glas zvonov
- 1. glavni sestavni del batnega stroja, valj: motor s štirimi cilindri; parni cilinder; cilinder črpalke
- 2. steklen ščitnik za svetilko: zakajen cilinder na petrolejki
- 3. visoko, trdo moško pokrivalo: nositi cilinder; zložljivi cilinder; gospodje v črnih cilindrih
♦ geom. cilinder valj; kem. merilni cilinder steklen valj z merilno lestvico za merjenje prostornine tekočin ali plinov
- 1. poginiti: svinja mu je crknila
● pog. v španoviji še pes crkne od družabništva ni koristi
// nizko umreti: če crknem jaz, crkni še ti! pognal te bo na cesto, da boš crknil v kakšnem jarku - 2. nehati delovati, odpovedati: avto, motor, radio crkne; zdaj je pa še elektrika crknila
- cŕknjen -a -o: crknjen konj
● pog., ekspr. delal sem, da sem čisto crknjen zelo utrujen, zdelan
- 1. sunkoma potegovati: cuka ga za lase, rokav; cukati za vajeti / ona me pri česanju tako cuka / cukati nitke iz blaga puliti, vleči
- 2. brezoseb. imeti sunkovite bolečine; kljuvati, trgati: cuka me v rami
- 3. ekspr. piti (alkoholne pijače): kupil je sod vina in zdaj ga cuka / rad ga cuka
● pog. motor cuka ne teče gladko, se zaustavlja; žarg. riba cuka prijema; pog. otroci se cukajo za bonbone pulijo, prerivajo; pog. rad se cuka z otroki za šalo ruje
- 1. kar nastane z delitvijo celote: razdeliti hlebec na dva dela; deseti del celote; večji, manjši del / film v dveh delih; vsebina drugega dela romana / v devetih delih bencina raztopiti en del parafina; pren. v tem mestu sem pustil del sebe
- 2. kar z drugimi sestavinami tvori celoto in ima navadno samostojno nalogo: razstaviti stroj na glavne dele; kupovati motor po delih; nadomestni, rezervni del; posamezni deli aparata; sestavni deli avtomobila / deli telesa
- 3. z rodilnikom kar predstavlja krajevno, področno, časovno omejitev česa: prišli so iz raznih delov dežele / vzhodni del Azije; publ. nevarno žarišče vojne v tem delu sveta / streha se znižuje proti zadnjemu delu avtomobila; brada mu pokriva spodnji del obraza; nadzemni del rastline; zgornji del stavbe je razsvetljen; obodni del pri kolesu; del lista, kjer vstopa glavna žila / jutro je najlepši del dneva / to je le del celotnega problema
♦ ekon. gibljivi del plače ki se spreminja glede na delovni, poslovni uspeh, življenjske stroške
// z oslabljenim pomenom izraža količinsko omejitev: večji del izdelkov izvažajo; velik del ljudi tega ne ve; del vaščanov se vozi na delo v mesto; glavni del življenja je prebil v tujini - 4. delež: vsak od dedičev je dobil enak del / tudi on je prispeval svoj del k uspehu
● star. dobil je svoj del prestopku primerno kazen; zastar. za moj del je ničvrednež po mojem mnenju; star. za ta del bi bilo bolje, če bi ostal doma kar se tega tiče, v tem primeru; ekspr. dober, lep del časa je zapravil v gostilni večino časa; ekspr. opravil je levji del posla največji del posla; delali so večji del ponoči večinoma, po večini
- 1. imeti učinek na kaj: bivanje v gorah blagodejno deluje na zdravje; vlaga je škodljivo delovala na izolacijo; strup je začel takoj delovati / zdravilo deluje proti mrzlici / na letalo delujejo različne sile
// prenašati svoj vpliv na kaj: opazoval je, kako bodo delovale njegove besede; molk je grozljivo deloval; take stvari delujejo name neprijetno / slika deluje banalno - 2. navadno s prislovom opravljati delo na določenem področju: kulturno, politično delovati / deloval je v svojo korist; vneto delovati za mir / deloval je kot učitelj opravljal je učiteljski poklic; javno delovati politično, družbeno; pren. sovražne čete delujejo ob meji
- 3. biti v delovnem stanju: motor še ne deluje; prezračevalna naprava je prenehala delovati / pošta ne deluje več ne posluje
// telefon ne deluje je pokvarjen; pren. misel mu je zagrizeno delovala
// navadno s prislovom opravljati, izpolnjevati kako nalogo: aparat brezhibno deluje; vse naprave so odlično delovale; srce mu pravilno deluje utripa, bije
// varnostna služba dobro deluje / priprava deluje na principu centrifugalne sile
- delujóč -a -e: še vedno delujoči ognjeniki; počasi delujoč strup; prijetno, ugodno delujoča barva / delujoč član društva aktiven
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 11
- Naslednja »