Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
špekulántski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na špekulante ali špekuliranje: špekulantski posli; špekulantsko navijanje cen / špekulantska mreža / špekulantski trgovci
SSKJ
tartána -e ž (ȃ) 
  1. 1. rib. manjša vlačilna mreža za lov ob obali: vleči tartano
  2. 2. navt., nekdaj manjša tovorna ali ribiška ladja z latinskim jadrom na glavnem jamboru in prečko na poševniku: galeje in tartane
SSKJ
televizíjski tudi televízijski -a -o prid. (ȋ; í) nanašajoč se na televizijo: televizijski signal / televizijski aparat, sprejemnik; televizijski oddajnik, pretvornik; televizijska antena; televizijska kamera; televizijska slika / televizijski prenos / televizijski dnevnik; televizijski program, spored; televizijska oddaja / televizijski film; televizijska drama, nadaljevanka / televizijski studio; publ. televizijska hiša; televizijska mreža / televizijski naročnik / televizijski gledalec
    televizíjsko tudi televízijsko prisl.: televizijsko posredovati
SSKJ
tihotápski -a -o prid. (ȃ) 
  1. 1. nanašajoč se na tihotapce ali tihotapljenje: mednarodna tihotapska mreža; tihotapske poti / tihotapska ladja; tihotapska trgovina / tihotapsko blago
  2. 2. ekspr. skriven, neopazen: tihotapska kretnja
    tihotápsko prisl.: tihotapsko se mu je priplazil za hrbet; tihotapsko smukniti iz sobe; tihotapsko spravljati mamila čez mejo
SNB
transplantacíjski -a -o in transplantácijski -a -o prid. (ȋ; á)
ki se ukvarja s presaditvami človeških organov in tkiv: transplantacijski center; transplantacijske dejavnosti; Za organizacijo in promocijo transplantacijskega programa je nujno potrebna zakonska podlaga za financiranje E (↑)transplantácija
    transplantacíjska medicína -e -e in transplantácijska -e ž (ȋ, ȋ; á)
    medicinska disciplina, ki se ukvarja s presaditvami človeških organov in tkiv; transplantologija: Pri izbiri primernosti darovalca dajemo v transplantacijski medicini, ki se vse bolj razvija, zadnje čase velik poudarek pogovoru s svojci, da jih vprašamo o darovalčevem načinu življenja
    transplantacíjska mréža -e -e in transplantácijska -e ž (ȋ, ẹ́; á)
    organizirano oddajanje in sprejemanje človeških organov in tkiv za presaditev: Zadnje čase ima država težave z organizacijo transplantacijske mreže, ponudba je manjša od povpraševanja
SSKJ
tráta2 -e ž (ā) rib. vlačilna mreža, s katero se zagradi priobalni del morja in s pritegovanjem k obali lovijo ribe, potegalka: loviti tune s trato
SSKJ
trgovínski -a -o prid. (ȋ) 
  1. 1. nanašajoč se na trgovino, trgovanje: trgovinska dejavnost / trgovinska menjava med državami / trgovinska pogodba / trgovinski ataše
    ♦     ekon. trgovinska bilanca; trg. trgovinski rabat
  2. 2. star. trgovski: trgovinsko podjetje / trgovinska mreža
    trgovínsko prisl.: trgovinsko povezane države
SSKJ
triangulacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na triangulacijo: triangulacijske meritve / triangulacijska mreža mreža točk, dobljena s triangulacijo; triangulacijska točka s triangulacijo določena stalna točka na zemeljskem površju; znamenje, ki označuje tako točko; triangulacijska znamenja
SSKJ
tunára -e ž (ȃ) 
  1. 1. nar. primorsko čoln za lovljenje tunov; tonera: ribiči polagajo iz tunare mrežo / tunara na vesla
  2. 2. rib. navadno ob obali postavljena mreža za lovljenje tunov, tunolovka: jata tunov je zaplavala v tunaro
SSKJ
tunêra -e ž (ȇ) 
  1. 1. nar. primorsko čoln za lovljenje tunov; tonera: krma tunere / motorna tunera
  2. 2. rib. navadno ob obali postavljena mreža za lovljenje tunov, tunolovka: tuni so zaplavali v tunero / obalna tunera
SSKJ
tunolóvka -e ž (ọ̑) 
  1. 1. ladja za lovljenje tunov; tunolovec: tunolovka dviguje mrežo / motorna tunolovka
  2. 2. rib. mreža za lovljenje tunov: ladja spušča tunolovko v morje / mreža tunolovka
    // navadno ob obali postavljena mreža za lovljenje tunov: postaviti tunolovko / obalna tunolovka
  3. 3. rib. ob obali stoječa, navadno poševni lestvi podobna naprava za opazovanje prihoda tunov: sedeti na vrhu tunolovke
SNB
usenet -a cit. [júznét] m (ȗ-ẹ̑)
uporabniško omrežje, ki v obliki hierarhično urejenih sporočil omogoča izmenjavo stališč in informacij na določeno temo: Usenet je še vedno dejaven, toda njegov pomen je z razvojem svetovnega spleta močno upadel E ← agl. Usenet iz (Unix) use(r) net(work) 'mreža uporabnikov Unixa'
SSKJ
varoválen -lna -o prid. (ȃ) ki varuje, ščiti: varovalni nasip proti vetru; varovalni pas ob cesti, gozdu / varovalna čelada, obleka; varovalna mreža; pri plezanju je bil privezan na varovalno vrv / varovalni ukrepi / varovalna plast sluzi; varovalna snov / varovalna krema zaščitna krema; varovalno cepljenje zaščitno cepljenje
♦ agr. varovalni posevek posevek, ki varuje podsevek; elektr. varovalni vložek vložek varovalke, v katerem je taljivi element varovalke obdan z izolirnim plaščem; gozd. varovalni gozd gozd, ki varuje zemljišče pred erozijo; med. varovalna maska zaščitna maska; teh. varovalna podložka varnostna podložka; zool. varovalna barva barva, ki se ujema z barvo okolice; žel. varovalni vagon vagon med lokomotivo in prvim potniškim vagonom ali med lokomotivo in vagonom z vnetljivim, nevarnim blagom
SSKJ
varováti -újem in várovati -ujem nedov. (á ȗ; á) 
  1. 1. prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od česa: pes varuje dom; mora ostati doma in varovati hišo / otoček zapira in varuje vhod v pristanišče / votlina jih je varovala pred dežjem, zastar. dežja; varovati gozd pred požarom / varovati soplezalca pri plezanju
    // delati, da kdo ni deležen česa neprijetnega, nezaželenega: fant je duševno prizadet in ga morajo varovati; varovati se bolezni, prepiha / varovati koga pred nesrečo, udarci / dlake varujejo žival pred mrazom / premaz varuje kovino pred rjo; okno je varovala železna mreža
    // imeti v oskrbi, varstvu: pastir varuje čredo / varovati otroke
  2. 2. prizadevati si, da se kaj ohrani: mati je to posodo skrbno varovala / varovati premoženje / varovati red, samostojnost / varovati čast in poštenje hčere; varovati svoj ugled / varovati lepoto in čistost jezika; varovati skrivnost / z roko je varovala plamen sveče
  3. 3. v medmetni rabi izraža grožnjo, svarilo: fant, varuj se; varujte se ga
    ●     zastar. varuj, da ga ne zadeneš glej, pazi; star. dve veliki skrinji sta varovali materino bogastvo v njih je bilo shranjeno; nar. varovati mrliča bedeti pri njem; zastar. delo ga je varovalo pri življenju ohranjalo; star. denarnico je skrbno varovala pazila nanjo; bog varuj povedati komu bogvaruj
    ♦     alp. varovati z uravnavanjem napetosti vrvi, na katero je navezan soplezalec, in z zadrževanjem vrvi pri njegovem morebitnem padcu preprečevati, da bi se soplezalec pri plezanju ponesrečil; jur. varovati pravico ščititi pravico; šah. varovati kralja
    varováti se, in várovati se paziti se, izogibati se: varovati se slabe družbe; varuj se ga / varuj se prehitre sodbe
    varováje: varovaje svoje koristi, je pomagal tudi drugim
    varujóč -a -e: hoditi ves dan, varujoč si obraz pred žgočim soncem; varujoča plast
    varován in várovan -a -o: varovane skrivnosti; slabo varovane črede
    ●     varovan parkirni prostor parkirni prostor s paznikom; varovana pot po snežiščih zavarovana pot
SSKJ
véja -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. oleseneli stranski poganjek lesnatih rastlin: veja ozeleni, vzbrsti; odlomiti, odsekati vejo; drevo je pognalo veje; skakati z veje na vejo; ptič sedi na veji; plezati po vejah; debela, gola, odmrla veja; goste, košate veje; veje jablane; biti prost kot ptiček na veji; živi kot ptiček na veji svobodno, brezskrbno
    // mreža iz vrbovih vej
  2. 2. vsak od manjših, navadno stranskih delov, enot, ki potekajo od česa glavnega: živec se cepi v dve veji; žilna veja / železniška prometna veja; pren. veje zarote segajo v druge države
  3. 3. navadno s prilastkom potomstvo v zaporednih generacijah: avstrijska veja habsburške dinastije / stranska veja (rodu) osebe, ki po rojstvu izhajajo iz skupnega prednika
    // sorodniki po materini, očetovi veji
  4. 4. navadno s prilastkom samostojen del, ki z drugimi tvori določeno širšo dejavnost: to znanstveno področje se deli v več vej; razvijati različne industrijske veje; specializirane veje medicine
    ●     ekspr. žagajo si vejo, na kateri sedijo ogrožajo si (družbeni) položaj, materialno osnovo; knjiž. točiti pod vejo začasno točiti, prodajati domače vino; ekspr. biti mrtva veja nedejaven, neuspešen član kake skupnosti; ekspr. priti na zeleno vejo gmotno si opomoči; pesn. človek je kot kaplja na veji njegova usoda je negotova; je nepomemben, neznaten
    ♦     agr. ogrodne veje prve glavne veje drevesa; lov. veja glavni del roga pri jelenu, na katerem so parožki
SSKJ
viséti -ím nedov., vísel (ẹ́ í) 
  1. 1. biti oprt, pritrjen na kaj ob zgornjem delu ali nad seboj brez opore na tleh, spodaj: svetilka, zavesa visi; klobuk visi na klinu; slika visi na steni; na veji visi roj; držeč se vrvi, viseti nad prepadom; pod stropom visi lestenec / ključi visijo na obročku; na verižici visijo obeski / po listih in vejicah visijo dežne kaplje / čez ramo mu visi puška; okrog vratu ji visi ogrlica
    ♦     šport. viseti na bradlji, drogu
    // nav. ekspr. biti kje, držeč se z rokami brez zadostne opore na tleh: otroci visijo na ograji in opazujejo; ljudje so viseli na stopnicah prenapolnjenega vlaka; ranjenec je skoraj visel na tovariševi rami
    // biti v položaju, ko ima okrog vratu z lastno težo zadrgnjeno zanko vrvi: prišli so prepozno, obupanec je že visel / ekspr. ta človek bo še visel bo kaznovan z obešenjem
  2. 2. segati, razprostirati se v smeri navzdol od izhodišča: brki mu visijo; psu visi jezik iz gobca; od streh visijo ledene sveče; z oken visijo rože; roke mu negibno visijo ob telesu / viseti do pasu skozi okno sklanjati se
    // ekspr. z neba visijo oblaki
    // segati kam čez rob podlage, opore: skale visijo nad globel
  3. 3. biti nagnjen: drevo, steber nekoliko visi; viseti v levo / ladja malo visi; miza zaradi neravnih tal visi / dolina visi proti vzhodu pada, se niža; travnik precej visi; položno, strmo viseti / ekspr. po strmih pobočjih visijo njive strmo ležijo
  4. 4. navadno s prislovnim določilom biti, mirovati prosto, nepritrjen v prostoru nad tlemi; lebdeti: sipa v vodi lahko visi; telo visi v plinu, če sta teži enaki / v zraku visi postovka / ekspr. na nebu visijo težki deževni oblaki
  5. 5. ekspr., s prislovnim določilom biti opazen, viden: v očeh ji visijo solze / na licih, ustnicah mu visi nasmeh; na obrazih vseh je visel nemir
    // biti, obstajati kje: nad pokrajino visi mir, noč / v zraku še visijo kriki žrtev / med njimi visi molk
  6. 6. ekspr., s prislovnim določilom biti, zadrževati se kje: vsak dan visi pri prijatelju, v gostilni; kaj bi visel samo doma, pojdi z menoj
    // delati, kar izraža določilo: cele dneve visi na računalniku; ure in ure visi na telefonu telefonira
    // v zvezi z na skrbno obdelovati kaj: visi na vsaki besedi, vsakem stavku; pisatelj preveč visi na sami zgodbi
  7. 7. ekspr., v zvezi z med biti glede na svoje lastnosti vmes med čim: televizija visi med gledališčem in filmom; njihova družina je visela med kmeti in bajtarji
    // biti v stanju, ko se lahko uresniči slabša od dveh možnosti: svet visi med vojno in mirom; ranjenec visi med življenjem in smrtjo / visel je med ljubeznijo in sovraštvom
  8. 8. ekspr., v zvezi z nad biti v stanju, ko lahko kaj koga prizadene: nad človeštvom visi atomska vojna / nad njim visi poguba
  9. 9. preh., ekspr., v zvezi z na biti čustveno zelo navezan na koga, kaj: visi bolj na stricu kakor na očetu; kmet z vsem srcem visi na svoji zemlji; zelo visi na otrocih
  10. 10. ekspr. biti negotov: vreme visi / odločitev, pojasnilo še visi
    ●     žarg., šah. figura visi je v ogroženem položaju; pog., ekspr. tekal je po opravkih, da mu je jezik visel iz ust da se je zelo upehal; tekal je zelo hitro; ekspr. oči vseh so visele na njem nepremično, pozorno so ga gledali; ekspr. obleka kar visi na njem je zelo suh; viseti na lasu, na niti, na nitki ekspr. njegovo življenje visi na lasu, na niti, na nitki je zelo ogroženo; je zelo bolan; njegova služba visi na nitki je zelo negotova; ekspr. poslušalci so kar viseli na njegovi pripovedi zelo pozorno so ga poslušali; ekspr. vsa družina visi na njenih ramah za vso družino mora skrbeti ona; viseti na vratu ekspr. gostje so jim ves teden viseli na vratu bili v breme, nadlego; ekspr. policija mu visi na vratu ga zasleduje, nadzoruje; nar. viseti pri gostilničarju imeti dolg pri njem; viseti v zraku ekspr. trditve visijo v praznem, v zraku so neprepričljive, neutemeljene; ekspr. aretacije visijo v zraku se pričakujejo; ekspr. pomlad visi v zraku opazni so znaki pomladi; ekspr. potovanje visi v zraku še ni gotovo; nad glavo mu visi Damoklejev meč je v nenehno preteči nevarnosti; vulg. vsi mi že dol visijo vsi mi že presedajo; vulg. njihova zahteva mi dol visi mi ni prav nič mar
    visé knjiž.: vise na veji se gugati viseč
    visèč -éča -e: telovaditi, viseč na drogu; nizko viseči oblaki; viseči uhlji; na steni viseča podoba; viseča tla / viseči kapnik kapnik, ki nastane na stropu kraške podzemeljske jame; redko viseča ključavnica obešanka; viseča omarica omarica, ki se pritrdi na steno; viseča svetilka svetilka, ki se obeša s podaljškom na strop; viseča tehtnica tehtnica za tehtanje v visečem položaju
    ●     viseči vrtovi nekdaj terasasti vrtovi v kraljevem gradu v Babilonu
    ♦     gled. viseča lutka lutka, ki se premika z nitmi; marioneta; grad. viseči most most, ki visi na jeklenih kablih, vrveh; viseči strop pod stropom nameščena lahka obloga za prikritje inštalacijske napeljave ali za znižanje prostora; viseči pilot pilot, ki se samo zaradi trenja opira v mehka tla; les. viseča krožna žaga nihalna krožna žaga; mont. viseči oder železna konstrukcija, ki se pri obzidavi spušča v jašek po škripcu; rib. viseča mreža stoječa mreža, ki ne leži na dnu; vrtn. viseča pelargonija bršljanu podobna lončna rastlina z živobarvnimi cveti; bršljanka
SSKJ
vlačílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vlačenje ali vlečenje: vlačilni čoln; vlačilna vrv
♦ agr. vlačilna motika motika s širokim, spodaj ravnim rezilom; greblja; navt. vlačilna steza steza na rečnem bregu za vprego, ki vleče ladjo proti toku; rib. vlačilna mreža mreža, ki se razpeta vleče po morskem dnu
SSKJ
vlačníca -e ž (í) rib. vlačilna mreža: lov z vlačnico / mreža vlačnica
SSKJ
vléčen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na vleko ali vlečenje: vlečna moč motorja / vlečna ladja; vlečna žival; vlečno vozilo / vlečna veriga
♦ avt. vlečna služba služba, ki skrbi za odvoz poškodovanih in pokvarjenih vozil; gastr. vlečno testo testo iz moke, vode in malo maščobe, ki se da zelo tanko razvaljati in razvleči; rib. vlečna mreža mreža, ki se razpeta vleče po morskem dnu; teh. vlečna sila; vlečna vrv; žel. vlečna služba služba, ki skrbi za vleko vlakov
SSKJ
vléčnica -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. žičnica na smučišču, ki vleče smučarje navkreber tako, da drsijo s smučmi po snegu: vlečnica danes ne obratuje; postaviti vlečnico; peljati se z vlečnico; prenosna vlečnica / smučarska vlečnica
  2. 2. rib. vlačilna mreža: ribolov z vlečnicami / mreža vlečnica
Število zadetkov: 133