Fran > SSKJ

1. 1. po obliki podoben mreži: poslikati z mrežastimi vzorci; mrežasta senca; mrežasta vrata pokopališča / mrežaste nogavice nogavice, pri katerih je pleteni vzorec podoben mreži; mrežasta tkanina zelo redka tkanina
2. 2. ki je iz mreže: mrežast zaboj; mrežasta ograja; mrežasto cedilo / redko mrežast papir kariran papir
   ♦ arhit. mrežasti obok rebrasti obok v obliki križa; grad. mrežasta konstrukcija konstrukcija iz tankih zlasti jeklenih palic ali cevi; tekst. mrežasti papir papir z natisnjeno mrežo za risanje vezave; mrežasta vezava vezava, ki daje tkanini mreži podoben vzorec; tisk. mrežasti bakrotisk bakrotisk, pri katerem nastanejo poltoni; vrtn. mrežasta perunika perunika, ki ima čebulico z mrežastimi luskolisti; zool. mrežasto oko iz več stikajočih se očesc sestavljeno oko členonožcev z mrežasto površino; sestavljeno oko

mréžasto prisl.: s številnimi rekami mrežasto prepreženo kopno; mrežasto razporejene gube
♦ bot. mrežasto žilnati list list, pri katerem iz močnejše osrednje žile izhaja več stranskih, mrežasto razporejenih žil; zool. mrežasto žilnata krila krila, pri katerih so žile mrežasto razporejene

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

razprêsti se in razprésti se 
1. 1. rastoč (mrežasto) prekriti: divja trta se je razpredla po zidovju
   // rastoč (mrežasto) razširiti se v čem: korenine so se gosto razpredle v zemlji
2. 2. ekspr. pojaviti se
   1. a) načrtno razporejen na kakem področju: ta organizacija se je razpredla po vsem svetu
   2. b) na kaki površini: po nebu so se razpredli oblaki
      // biti, pojaviti se v prostoru: po dolini so se razpredle meglice / tišina se je razpredla po prostoru

razpredèn -êna -o in razpréden -a -o: jarki, gosto razpredeni po dolini; pajčevine so bile razpredene po vseh kotih; dobro razpredena trgovina
● ekspr. povsod je imel razpredene svoje mreže povsod si je pripravil ugodne okoliščine, razmere za dosego določenega cilja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

1. 1. narediti, da pride kaka podolgovata upogljiva stvar večkrat
   1. a) čez drugo tako stvar: preplesti trakove, vlakna; mrežasto preplesti; vrvi so se prepletle / preplesti prste
   2. b) na več mestih skozi kaj drugega: preplesti butaro zelenja s pisanimi trakovi; preplesti ograjo z bodečo žico
2. 2. s pletenjem popraviti: z vitrami preplesti dno košare
3. 3. rastoč (mrežasto)
   1. a) prekriti površino: zidove je prepletel bršljan
   2. b) se razširiti v čem: gozdna tla so prepletle korenine / žilice so prepletle meso
4. 4. narediti, da se dvoje, več stvari pojavlja, nastopa skupaj tako, da so opazni včasih bolj elementi ene, včasih druge: avtor preplete dve zgodbi; industrijska kriza se je prepletla z agrarno; pren. njegovo življenje se je čudno prepletlo z njenim
   // narediti, da se kaj pojavi večkrat, na več mestih: snov je avtor prepletel z nazornimi prispodobami; svoje pripovedovanje je prepletel s spomini
   ● pajki so prepletli grme s pajčevinami prepredli

prepletèn -êna -o: z žilicami prepleten obraz; spotakniti se ob prepletene korenine; z domišljijo prepletena resničnost; gosto prepleten

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

1. 1. delati, da pride kaka podolgovata upogljiva stvar večkrat
   1. a) čez drugo tako stvar: začel je prepletati niti in delati vozle; mrežasto, rahlo prepletati; prepletati in odpletati / vznemirjeno je prepletala prste
   2. b) na več mestih skozi kaj drugega: prepletati butare zelenja s pisanimi trakovi / prepletati sobo z girlandami cvetja
2. 2. rastoč (mrežasto)
   1. a) prekrivati površino: zidove prepletajo ovijalke; rečno dno gosto prepletajo rastline
   2. b) se razširjati v čem: zemljo prepletajo korenine; žile prepletajo mišice
3. 3. delati, da se dvoje, več stvari pojavlja, nastopa skupaj tako, da so opazni včasih bolj elementi ene, včasih druge: pisatelj prepleta zgodbe; razlaganje se prepleta s pogovorom; resničnost se prepleta z domišljijo / njuna glasova se prijetno prepletata
   // delati, da se kaj pojavi večkrat, na več mestih: svojo pripoved prepleta s humorjem
4. 4. ekspr. ponavljajoč se pojavljati, nastopati kje: vso starejšo zgodovino prepletajo boji s plemiči / spomine na njihove prednike prepletajo pesmi in pravljice

preplétati se obstajati v mrežasti obliki: niti v blagu se pravilno prepletajo
● njeni prsti se prepletajo z njegovimi drži ga za roko tako, da so njeni in njegovi prsti položeni drug čez drugega

prepletajóč -a -e: delal je košaro, prepletajoč šibe; prepletajoči se motivi; skladnost prepletajočih se ornamentov; gosto prepletajoče se veje; pravokotno prepletajoča se prečna in podolžna vlakna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

1. 1. delati, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: razprezati žice po zidu
   // ekspr. delati, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: razprezati trgovsko mrežo po deželi
2. 2. star. razpregati: razprezati konje
   ● ekspr. ne bo jih nazaj, je razprezal sam pri sebi premišljeval

razprézati se rastoč (mrežasto) prekrivati: bršljan se razpreza po zidu
// rastoč (mrežasto) širiti se v čem: korenine se razprezajo v zemlji
● knjiž. rad se je razprezal pred njim bahal, postavljal
♦ agr. glavice lanu se razprezajo se odpirajo, pokajo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

1. 1. narediti, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: premrežiti dolino z jarki / premrežiti papir s črtami
   // rastoč se mrežasto razširiti v čem: koreninice so premrežile zemljo; pren., ekspr. ta misel, želja ga je vsega premrežila
2. 2. redko zamrežiti: premrežiti okna

premréžen -a -o: z žilami premrežena roka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

1. 1. odpeti vprežno žival: razpreči konje / razpreči voz
2. 2. narediti, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: razpreči trto po zidu / knjiž. razpreči spise po mizi razpostaviti
   // ekspr. narediti, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: razpreči telegrafsko omrežje po državi

razpréči se 
1. 1. rastoč (mrežasto) prekriti: plevel se je razpregel po njivi
2. 2. ekspr. pojaviti se na kaki površini: po nebu so se razpregli sivi oblaki; pren. njihova moč se je razpregla čez vso Evropo

razpréžen -a -o: razprežen konj; plevel, razprežen po njivi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

1. 1. delati, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: razpredati žične ovire pred bunkerjem / pajek razpreda pajčevino
   // ekspr. delati, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: razpredati električno omrežje po državi
2. 2. ekspr. premišljevati: dolgo je razpredal sam pri sebi, kaj naj stori / razpredati misel
3. 3. ekspr. govoriti, pripovedovati: na dolgo in široko so razpredali o tem

razprédati se 
1. 1. rastoč (mrežasto) prekrivati: trnje se razpreda po skalah
2. 2. ekspr. biti, obstajati
   1. a) načrtno razporejen na kakem področju: na vse strani se razpredajo jarki
   2. b) na kaki površini: temni oblaki se razpredajo po nebu
      // biti, nahajati se v prostoru: po pobočju so se razpredale meglice / povsod se razpreda tišina

razpredajóč -a -e: šli so po poti, razpredajoč dalje svoje misli o tem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

1. 1. narediti, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: prepreči ploskev z ornamenti / prepreči s pajčevino
   // ekspr. narediti, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: dolino so prepregli z daljnovodi
2. 2. ekspr. nastopiti, pojaviti se
   1. a) načrtno razporejen na kakem področju: jarki so prepregli polja
   2. b) na kaki površini: gube, žilice preprežejo obraz; lise so prepregle les; nebo so prepregli temni oblaki; sence so prepregle pot / knjiž. mesečina je prepregla polje; pren. dušo mu je prepregla tema
3. 3. rastoč (mrežasto)
   1. a) prekriti: bršljan je prepregel zidove; plevel prepreže peščene steze
   2. b) se razširiti v čem: zemljo so globoko prepregle korenine; vodne rastline preprežejo ribnik
4. 4. menjati, zamenjati vprežno žival: ustavili so se le toliko, da so prepregli; prepreči konje / prepreči konja v kočijo
5. 5. star. namestiti napravo, ki onemogoča, ovira prehod; pregraditi: prepregel je cesto, da niso mogli naprej
   ● ekspr. otožnost, smehljaj prepreže obraz postane opazen, viden na obrazu

prepréžen -a -o: obraz, preprežen z gubami, žilicami; svet je preprežen s prometnimi potmi; z žilicami preprežene mišice; uta, preprežena z divjo trto; steza je preprežena s koreninami; okno, prepreženo s pajčevino; nebo je prepreženo s sivimi oblaki
● med seboj preprežene žične ovire prepletene

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

1. 1. delati, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: jaso pred bunkerjem so prepredali z žičnimi ovirami
   // ekspr. delati, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: državo so začeli prepredati s cestami in železnicami
2. 2. ekspr. biti, obstajati
   1. a) načrtno razporejen na kakem področju: polja prepredajo jarki in namakalne naprave
   2. b) na kaki površini: oblaki prepredajo nebo / obraz ji prepredajo gube njen obraz je gubast; sence so začele prepredati gozd
3. 3. rastoč (mrežasto) prekrivati: stezo prepreda plevel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

1. 1. delati, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: prepregati z nitmi
2. 2. ekspr. biti, obstajati
   1. a) načrtno razporejen na kakem področju: takrat električno omrežje še ni prepregalo dežele
   2. b) na kaki površini: oblaki prepregajo nebo / knjiž. mesečina preprega polje
3. 3. rastoč (mrežasto)
   1. a) prekrivati: divja trta preprega zidovje
   2. b) se širiti v čem: korenine vedno globlje prepregajo zemljo
      ● ekspr. lase ji že prepregajo srebrne niti začenja siveti
4. 4. menjavati, zamenjavati vprežno žival: hlapci so prepregali in kričali; prepregati konje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

1. 1. narediti, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: vrtnar je gredo prepredel s trakovi / pajek preprede vse kote s pajčevino
   // ekspr. narediti, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: polje so prepredli z jarki
2. 2. ekspr. nastopiti, pojaviti se
   1. a) načrtno razporejen na kakem področju: po vojni so našo dolino prepredli daljnovodi / vso državo so prepredle zadruge
   2. b) na kaki površini: proti večeru so oblaki prepredli nebo / njen obraz so že prepredle gube njen obraz je že gubast
3. 3. rastoč (mrežasto)
   1. a) prekriti: robida je prepredla zid; srobot preprede grm
   2. b) se razširiti v čem: zemljo so globoko prepredle korenine; deteljo je prepredel plevel
      ● ekspr. lase so ji prepredle srebrne niti začela je siveti; ekspr. svojo novo skladbo je prepredel z motivi ljudske glasbe vanjo je vnesel motive iz ljudske glasbe
      ♦ tekst. prepresti volno spresti volno iz prediva, ki se dobi s trganjem odpadkov preje, tkanin in pletenin

prepredèn -êna -o in prepréden -a -o: vrtovi, prepredeni z jarki; prepredena volna; nebo, prepredeno z oblaki; prim. prepreden

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

1. 1. delati, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: preprezati z žicami
2. 2. ekspr. biti, obstajati
   1. a) načrtno razporejen na kakem področju: močvirje preprezajo jarki
   2. b) na kaki površini: pajčevine preprezajo strop; voda se že prepreza z ledeno skorjo; pren. veriga nasprotij prepreza svet
3. 3. rastoč (mrežasto)
   1. a) prekrivati: trta prepreza zidanico
   2. b) se širiti v čem: korenine vedno globlje preprezajo zemljo

preprézati se obstajati v mrežasti obliki: steze se preprezajo med grmovjem
● knjiž. nad poljem se prepreza meglica se razprostira, leži

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

1. 1. narediti, da deli, kosi tvorijo celoto: sestaviti igračo; iz teh elementov lahko sestavimo različne omare; uro je razstavil, zdaj pa je ne zna več sestaviti; stroj je hitro sestavil; narobe sestaviti
2. 2. narediti, da določeni podatki, dejstva tvorijo celoto: sestaviti jedilnik; učitelj je sestavil naloge za tekmovanje; sestaviti program proslave; sestaviti vozni red, urnik; na pamet sestaviti / v mislih je sestavil načrt za pobeg / sestaviti članek; pomagaj mi sestaviti prošnjo, spis; o izjavi se sestavi zapisnik / govore mu navadno sestavijo svetovalci / sestaviti leksikon, slovar
   ♦ jur. sestaviti obtožnico
3. 3. izbrati skupino ljudi za opravljanje določene naloge: sestaviti komisijo, odbor; sestaviti vlado / sestaviti ekipo; sestaviti orkester

sestávljen -a -o 
1. 1. deležnik od sestaviti: igrača je sestavljena iz petih delov; komisija še ni sestavljena
2. 2. knjiž. zapleten, kompliciran: vprašanja so vedno bolj sestavljena
   ♦ biol., kem. sestavljena beljakovina beljakovina iz aminokislin in lipidov, sladkorjev; bot. sestavljeni grozd socvetje z več grozdi na stranskih poganjkih; sestavljeni klas klas, ki ima na osrednjem vretencu posamezne manjše klase; sestavljeni kobul socvetje s kobulčki na poganjkih, ki rastejo iz iste točke glavne osi; sestavljeni list; ekon. sestavljena organizacija združenega dela [SOZD] samostojna organizacija, v katero je zaradi skupnih interesov povezanih več organizacij združenega dela iste gospodarske ali negospodarske dejavnosti; sestavljeno delo delo, katerega produktivnost je večja zaradi izkušenj, prizadevnosti; fiz. sestavljeno gibanje gibanje iz več gibanj; lingv. sestavljena glagolska oblika; mat. sestavljeno število naravno število, deljivo z eno, s samim seboj in še z najmanj enim deliteljem; navt. sestavljeni jambor jambor, ki sestoji iz več delov, podaljškov; zool. sestavljeno oko iz več stikajočih se očesc sestavljeno oko členonožcev z mrežasto površino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

1. 1. izdelek iz prekrižanih niti, vrvi, žice, med katerimi so okenca, luknjice: delati, plesti mrežo; ograditi z mrežo; gosta, redka, tanka mreža; kovinska, žična mreža; mreža iz viter, vrvi; okenca, zanke mreže / pajek prede, razpreda mrežo pajčevino
   // priprava iz tega izdelka, ki se uporablja za lov, zlasti rib: izdelovati, krpati, sušiti mreže; nastaviti, razpeti, vleči mreže; vreči mrežo v vodo; ujeti v mrežo; zajeti ribe z mrežami; najlonske mreže / ribiška mreža
   // navadno s prilastkom priprava iz tega izdelka sploh: zamenjati mreže v čistilniku; presejati pesek skozi mrežo; postelja s kovinsko mrežo z mrežasto kovinsko podlago za žimnico, blazino; nesla je kovček in mrežo torbo iz mreže
   // napeti gugalno mrežo; lasna, ležalna mreža; kovana okenska mreža; mreža za listje; mreža zoper komarje
2. 2. navadno s prilastkom kar je po obliki podobno mreži: narediti mrežo iz testa; papir s črtno mrežo / pod seboj je videl mrežo cest in velike stavbe; mreža gubic ob očeh; pajčevinasta mreža oblakov; modrikasta mreža žil / pesn.: mreža dežja; gledati skozi mrežo solz
3. 3. s prilastkom poti, kanali, napeljave s pripadajočimi objekti na določenem področju; omrežje: daljnovodna, električna, kanalska mreža; razdelilna mreža za plin; železniška mreža / publ., z oslabljenim pomenom izboljšati cestno mrežo ceste
4. 4. s prilastkom objekti, stvari za kako dejavnost, načrtno razporejeni na določenem področju: izpopolniti gostinsko mrežo; organizirati knjigotrško mrežo; gosta meteorološka mreža; preskrbovalna, trgovska mreža / mreža poštnih nabiralnikov, semaforjev, osnovnih šol / publ. odkriti v družbeni stvarnosti celo mrežo zakonitosti cel sistem
   // med seboj povezane, načrtno razporejene osebe, organi, ki opravljajo kako dejavnost: vzpostaviti obveščevalno, poverjeniško mrežo; odkriti, zajeti tihotapsko, vohunsko mrežo / mreža agentov, dopisnikov / razširjati letake po svoji mreži
5. 5. nav. mn., ekspr., navadno v zvezi z dobiti, nastavljati, ujeti kar omogoča, da kdo koga zvijačno privabi, pridobi: nastavlja mu mreže; izmotal se je iz njenih mrež; dobil ga je v svoje mreže; ujel se je v ljubezenske mreže
   ● publ. domačini so večkrat potresli, zatresli mrežo dali gol; ekspr. policija je razpenjala mrežo čez vso deželo povsod je imela svoje zaupnike, vse je nadzirala; ekspr. povsod je imel razpredene svoje mreže povsod si je pripravil ugodne okoliščine, razmere za dosego določenega cilja; publ. vratar je rešil mrežo preprečil gol; ekspr. padel je policiji v mrežo policija ga je odkrila, ujela; ekspr. biti za mrežo biti zaprt (v ječi)
   ♦ agr. koreninska mreža vse korenine ene rastline; čeb. matična mreža pregrada, ki loči plodišče od medišča; matična rešetka; elektr. mreža elektroda med anodo in katodo elektronke; mrežica; svinčena mreža v svinčevem akumulatorju z aktivno snovjo; fiz. uklonska mreža množica ozkih, vzporednih in med seboj enako razmaknjenih rež za merjenje valovne dolžine in opazovanje spektra valovanja; geogr. stopinjska mreža iz poldnevnikov in vzporednikov na zemeljski obli; geom. mreža telesa v ravno ploskev razgrnjena mejna ploskev telesa; mat. mreža sistem črt ali točk v ravnini ali prostoru; množica z določeno urejenostjo; funkcijska mreža sistem črt, ki ponazarja dva tipa funkcij; logaritemska mreža funkcijska mreža, ki temelji na dveh logaritemskih skalah; min. ploskovna mreža ponavljajoča se razporeditev atomov, ionov ali molekul v trdni snovi v kaki ravnini ali njen grafični prikaz; prostorska mreža ponavljajoča se razporeditev atomov, ionov ali molekul v trdni snovi ali njen grafični prikaz; papir. milimetrska mreža iz vodoravnih in navpičnih črt, med katerimi so milimetrske razdalje; rib. globinska mreža ki je postavljena v globino; stoječa mreža ki se postavi na določenem območju; viseča mreža stoječa mreža, ki ne leži na dnu; vlačilna mreža ki se razpeta vleče po morskem dnu; šport. mreža del gola ali koša iz prepletenih vrvi; priprava iz prepletenih vrvi, ki pri odbojki, tenisu in badmintonu loči obe polovici igrišča; igra na mreži pri tenisu, odbojki igra, pri kateri igralec odbija ali udarja žogo v bližini mreže ali nad njo; tekst. mreža tkanina z večjimi ali manjšimi luknjicami med nitmi; voj. zaporna mreža žična ovira v vodi pred vhodi v pristanišča

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

1. 1. čutilo za vid: primerjati človeško oko z očmi žuželk; oko in uho / oči ga bolijo; brisati si, drgniti, meti si oči; z roko si zasloniti oči pred svetlobo; zavezati komu oči; iz oči tečejo solze; potegniti si klobuk čez oči; škiliti na levo oko; zamižati na eno oko; gledati koga v oči; smet mu je padla v oko; po nesreči ga je sunil v oko; pomežikniti z desnim očesom; izbuljene, krmežljave, lepe, motne, objokane, podplute, poševne, solzne oči; ekspr. krvave oči / črne, sive oči s črno, sivo šarenico; ekspr. imeti mačje oči zelenkaste, podolgovate
   // negovati okolico oči; nebo je bilo jasno kot ribje oko; pazila je nanj kot na punčico, zenico svojega očesa zelo
   // solze so ji prišle, stopile v oči začela je jokati; imeti solze v očeh jokati; s solzami v očeh ga je prosila jokajoč
   // ličiti si oči / na očeh, po očeh se mu vidi, da je bolan / kapljice za oči; pren., ekspr. noč z bleščečimi očmi; lokomotiva z velikimi očmi
   // to čutilo glede na svojo sposobnost: oči so mu oslabele; slep na eno oko; publ. v vojni je izgubil obe očesi je oslepel na obe očesi; ekspr.: imeti mačje oči dobro videti v temi; mrtve, ugasle oči / daljnovidne, kratkovidne oči
   // nav. ekspr., z glagolom izraža dejavnost tega čutila, kot jo določa glagol: čutil je njene oči na sebi / njihove oči so počivale na domači hiši dalj časa so jo gledali; oči so ji uhajale proti oknu pogledovala je proti oknu; njegovo oko se je ustavilo na njej začel jo je gledati; sodnikove oči so se zapičile vanj preiskujoče, ostro ga je pogledal, gledal; star. danes ni imel očesa zanjo je ni pogledal, ni čutil potrebe po njeni družbi; ni mogel ločiti, odmakniti, odtrgati, odvrniti oči od nje neprestano jo je gledal; šele ko je zaprl vrata, je dvignila oči k njemu ga je pogledala; pasti oči na avtomobilu dalj časa ga poželjivo gledati; upreti oči v koga začeti ga gledati; spogledljivo je zavijala oči gledala, pogledovala; bliskala, streljala je z očmi jezno ali živahno pogledovala; ošiniti kaj z očmi nahitro pogledati; prebadati koga z očmi strogo, pozorno ga gledati
   // z oslabljenim pomenom: pogledati z jeznimi, prijaznimi, žalostnimi očmi jezno, prijazno, žalostno; na stvar gleda s treznimi očmi trezno, z očmi svojega časa kot večina sodobnikov
   // nav. ekspr. to čutilo glede na izražanje čustev, razpoloženja: oči se kar bliskajo od jeze; oči so se jim smejale; iz oči je sijalo hrepenenje; hladne, ledene oči; preplašene, prijazne, vesele, žalostne, žive oči
2. 2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s prilastkom oseba, zlasti glede na sposobnost opazovanja: marsikatero oko se je na skrivaj ozrlo za njo; skrivali so se radovednim očem radovednim ljudem; bila je prijetna za moške oči za moške; žensko oko to razliko hitro opazi ženska; oko strokovnjaka, umetnika strokovnjak, umetnik
   // ubili so ga pred materinimi očmi vpričo matere
3. 3. s prilastkom očesu podoben del česa: krompirjeva očesa; oko cepiča; oko pri trti / kurje oko kožna odebelina, zadebelina s poroženelim strženom
   // na (volovsko) oko ocvrto jajce jajce s celim, nezakrknjenim rumenjakom
   ● ekspr. oči so bile bolj lačne kot želodec vzel si je več jedi, kot je je mogel pojesti; ekspr. samo oči so lačne ko človek vidi jed, si je zaželi, čeprav ne čuti potrebe po njej; pog., ekspr. vsake oči imajo svojega malarja vsakdo ima drugačna lepotna merila, drugačen okus; pog. oči mu že lezejo skupaj postaja zelo zaspan; ekspr. kamor oči nesejo, sežejo, so sama polja vsenaokrog; ekspr. oči je ne ubogajo več ne vidi več dobro; ekspr. če me oko ne vara če se ne motim; star. mačeha ji ni dala dobrega očesa ni bila dobra z njo; pog. ni mu izmikal oči gledal ga je (naravnost) v oči; ekspr. ni mogel zatisniti očesa zaspati; ekspr. ni mogla verjeti lastnim, svojim očem da je res; imeti oči ekspr. fant je imel oči na pecljih je zelo radovedno gledal; ekspr. imeti oči za kaj sposobnost za opazovanje, proučevanje; ekspr. le kje imaš oči ali nič ne vidiš, čutiš, da tako delaš, ravnaš; ekspr. povsod ima oči vse vidi, opazi; ekspr. od skrbi, žalosti si je izjokala oči zelo je jokala; ekspr. oči bi ji izkopala, izpraskala zelo sem jezna nanjo; pog. močna svetloba mu je jemala oči ga je slepila; ekspr. ušesa in oči si maši pred resnico noče spoznati resnice; ekspr. že dolgo mečejo oči na sosedovo njivo si jo želijo, bi jo radi imeli; ekspr. odpreti oči komu omogočiti mu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je; ekspr. s svojo lepoto je vlekla vse oči nase povzročala, da so jo vsi gledali; ekspr. zakrivati si, zapirati, zatiskati si oči pred dejstvi, problemom, resnico ne hoteti jih spoznati, priznati; ekspr. zaprl, zatisnil je svoje trudne oči umrl je; ekspr. ko je umiral, sem mu zatisnil oči pokril oči z vekami; ekspr. pri sinovih pustolovščinah zatisniti obe očesi biti zelo popustljiv; ekspr. drug drugega smo izgubili iz oči se nismo videli; ekspr. ne izpusti ga iz oči neprestano ga gleda, nadzoruje; iz oči v oči ekspr. gledala sta se iz oči v oči stala sta si nasproti; ekspr. pogovoriti se iz oči v oči odkrito, naravnost; izpred oči ekspr. gledala je za njim, dokler ji ni izginil izpred oči z oddaljevanjem postal neviden; ekspr. izgini, poberi se mi izpred oči odidi; nočem te več videti; ekspr. ne izpusti ga izpred oči neprestano ga ima blizu sebe; ekspr. šele takrat mu je padla mrena z oči šele takrat je zagledal, spoznal stvar, kakršna je dejansko bila; ekspr. na oko ni napačna po videzu, zunanjosti; ekspr. spanec mu leze na oči postaja zaspan; pomeriti na oko po videzu oceniti velikost česa; pogovarjala se bova na štiri oči brez prič, zaupno; ekspr. na lepe oči posoja denar brez zagotovila, da mu bo kdaj vrnjen; ekspr. spanca ni mogla več priklicati na oči ni mogla več zaspati; na oko so razločevali vse rudnine takoj, ne da bi jih analizirali, proučevali; ekspr. zaradi laži se mu ne upa priti pred oči čuti se krivega, boji se ga; ekspr. razbil je vse, kar mu je prišlo pred oči kar je videl, dosegel; rumena barva bije, bode v oči neprijetno učinkuje; njegovo vedenje bije v oči je zelo opazno; ekspr. gledati smrti v oči biti v smrtni nevarnosti; metati komu pesek v oči prizadevati si prikriti, zamegliti komu resnico; pog. to mi je takoj padlo v oči udarilo; ekspr. dejstvom, resnici pogledati v oči sprejeti, priznati jih take, kot so; ekspr. to mi je takoj udarilo v oči sem takoj opazil, zagledal; ekspr. to je lepo za oko, ni pa praktično na videz; ekspr. to je preveč na očeh vzbuja preveč pozornosti; ekspr. neprestano ga ima na očeh ga opazuje, nadzoruje; ekspr. umiral je vsemu svetu na očeh vsi so ga videli, ko je umiral; ekspr. v mojih očeh si vse izgubil ne cenim, ne spoštujem te več; ekspr. s tem dejanjem je zrasel v njenih očeh ga je bolj cenila, spoštovala; pogovor je potekal med štirimi očmi brez prič, zaupno; bila je črna pod očmi imela je modrikaste polkrožne lise zaradi utrujenosti, slabokrvnosti; imela je kolobarje pod očmi imela je modrikaste polkrožne lise zaradi utrujenosti, slabokrvnosti; ekspr. to imejte zmeraj pred očmi upoštevajte pri svojem delovanju; ekspr. ta dogodek mi je neprestano, živo pred očmi mislim nanj; črno se mi dela pred očmi zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da vidim pred očmi črne lise, ploskve; ekspr. poslušal ga je, z enim očesom pa opazoval ljudi neopazno; hkrati, obenem; ekspr. poslušati z očmi in ušesi zelo pazljivo; preleteti z očmi stavek, rokopis nahitro pogledati, pregledati; nič ni ušlo njenim bistrim, pazljivim očem vse je opazila; zdaj gledam to z drugačnimi, drugimi očmi imam do tega drugačen, drug odnos; gledati kaj z duševnimi, notranjimi očmi intuitivno spoznavati kaj; ekspr. videl sem ga na (svoje) lastne oči, s svojimi lastnimi očmi sam, osebno; pog. mačje oko svetlobni odbojnik (na cestišču); v njenih očeh je slabič po njenem mnenju, mišljenju; po svetu hoditi z odprtimi očmi dobro opažati, spoznavati stvari, pojave okrog sebe; ekspr. pred izložbo so ga bile same oči zelo jo je gledal; ekspr. ko so prišli iz taborišč, so jih bile same oči bili so zelo suhi, shujšani; ekspr. zagovarjati se pred očmi javnosti pred javnostjo; ekspr. oko postave, javnega reda miličnik, policist; ekspr. jutri bodo oči sveta obrnjene v Beograd ljudje po svetu bodo poslušali novice, poročila od tam; strah ima velike oči če se kdo česa boji, se mu zdi to še hujše, kot je v resnici; resnica v oči bode človek ne mara neprijetne resnice; več oči več vidi; takrat je veljalo: oko za oko če je bila komu storjena krivica, naj se zanjo maščuje; preg. daleč od oči, daleč od srca; preg. vrana vrani oči ne izkljuje tisti, ki so, navadno v nepoštenih zadevah, enakega mišljenja, prepričanja, drug drugemu ne nasprotujejo, ne škodujejo
   ♦ agr. oko gosto olistan poganjek; očesa v siru luknje; cepljenje na speče oko cepljenje, pri katerem odžene oko cepiča naslednjo pomlad; cepljenje na živo oko cepljenje, pri katerem odžene oko cepiča še isto leto; meteor. orkansko oko središče orkanskega tropskega ciklona, v katerem nastaneta kratkotrajna razjasnitev in ponehanje vetra; min. mačje oko poldrag kamen zelene barve s svilenim sijajem; tigrovo oko poldrag kamen rjave barve s svilenim sijajem; rad. magično oko priprava na radijskem sprejemniku, ki s širjenjem in oženjem svetlobne pege kaže njegovo uglašenost; teh. oko luknja pri strojnem delu, skozi katero se napelje vrv za dviganje; zool. pikčasto oko preprosto oko nekaterih žuželk z vidnimi čutnicami ob dnu kožne jamice; sestavljeno oko iz več stikajočih se očesc sestavljeno oko členonožcev z mrežasto površino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

1. 1. narediti, da pride kaj na več mest v določenem redu: razporediti predmete po omari; na novo razporediti pohištvo v stanovanju / režiser je razporedil igralce v prostoru; razporediti vojaške enote, straže; vojaki so se razporedili ob obeh straneh ceste
2. 2. narediti, da je kaj v določenem zaporedju: razporediti članke v knjigi / razporediti tekmovanja
3. 3. določiti skupine glede na enake ali podobne lastnosti: razporediti tekmovalce / razporediti učence v skupine / ekspr. hitro zna razporediti ljudi v predalčke
4. 4. določiti delavcu dela in naloge glede na njegovo izobrazbo ali z delom pridobljene sposobnosti: razporedili so ga na mesto gradbenega tehnika
   ♦ ekon. razporediti finančna sredstva razdeliti jih glede na namen uporabe

razporejèn -êna -o: smotrno razporejen nasad rastlin; otroci so razporejeni po starosti; vasi so razporejene ob cesti; kronološko razporejeno gradivo
♦ bot. list z mrežasto razporejenimi žilami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

1. 1. narediti več poganjkov, vej: drevo se je razraslo; žito se je lepo razraslo; bujno, pahljačasto, vilasto se razrasti; razrasti se v širino, pri tleh
2. 2. rastoč priti na večjo površino: korenine so se mrežasto, na široko razrasle; po njivi se je razrasel plevel / goba se je razrasla po vsem stanovanju
3. 3. nav. ekspr. postati večji
   1. a) po obsegu: mesto se je v nekaj letih zelo razraslo / gibanje se je hitro razraslo
   2. b) po intenzivnosti: strah se je še bolj razrasel
4. 4. v zvezi z v preiti, razviti se v to, kar izraža dopolnilo: grmovje se je razraslo v gosto živo mejo / v nekaj letih se je naselje razraslo v mesto / veter se je razrasel v orkan / zgodba se je razrasla v roman
   ● ekspr. dekle se je lepo razraslo razvilo; ekspr. v njunih srcih se je razrasla ljubezen zelo se imata rada

razráščen -a -o: razraščene korenine; lepo razraščeno žito; prim. razrasel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.