Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
mrzlôben -bna -o prid. (ó ō) redko nekoliko mrzel; mrzloten: mrzloben veter
SSKJ
mrzlôten -tna -o prid. (ó) 
  1. 1. nekoliko mrzel: mrzloten veter, zrak / mrzlotni kraji
  2. 2. nanašajoč se na mraz ali mrzloto: mrzlotni dražljaji / mrzlotna obdelava
SSKJ
nèmíl -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-ī) 
  1. 1. ki mu manjka miline, dobrote: nemil glas; njene nemile besede so ga vznemirile
  2. 2. star. neusmiljen, neprizanesljiv: trd in nemil gospodar / nemila smrt, usoda / zapihal je mrzel, nemil veter neprijeten
    ●     ekspr. spomnil se je vseh, ki so z milo ali nemilo roko posegli v njegovo življenje z dobroto ali sovraštvom
    nèmílo prisl.: nemilo soditi / nemilo je jokala zelo; sam.: knjiž., ekspr. vrnil mu je nemilo za nedrago milo za drago; nekaj nemilega je v njegovem obrazu
SSKJ
nèprijázen -zna -o prid., nèprijáznejši (ȅ-á ȅ-ā) 
  1. 1. ki mu manjka prijaznosti: neprijazna ženska; prodajalka je redkobesedna in neprijazna do kupcev; bil je zelo neprijazen z njo / neprijazen pogled; neprijazne besede
    // ekspr. neprijeten, pust: kraj se mu je zdel zelo neprijazen; stara, neprijazna hiša; bilo je neprijazno vreme / neprijazen veter hladen, mrzel
    // vztrajali so kljub neprijaznim razmeram težavnim
  2. 2. zastar., z dajalnikom sovražen, nasproten: neprijazni mu ljudje so se veselili njegovega neuspeha; sosed mi je neprijazen
    nèprijázno prisl.: neprijazno se držati, gledati, odgovoriti
SSKJ
obletávati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. letati okrog česa: golobi obletavajo zvonik / sateliti obletavajo zemljo
  2. 2. leteč se izogibati: letala so morala obletavati mestno središče
  3. 3. leteč se premikati od česa do česa: metulji obletavajo cvete / čebele so ves dan pridno obletavale cvetoče drevo
  4. 4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: obletavajo ga čudne misli, zle slutnje
  5. 5. ekspr. s prošnjami, prigovarjanjem si prizadevati pridobiti koga za določeno stvar: obletavali so jih novinarji in fotografi; dolgo časa je obletaval šefa / fant je vztrajno obletaval dekle
    ●     obletaval ga je mrzel pot oblival; ekspr. obletaval jo je z radovednimi pogledi radovedno jo je ogledoval
    obletávati se izgubljati liste, iglice: gozd se obletava / listje se obletava odpada; pren., knjiž. ta teorija se že obletava
    // star. osipati se: cveti, rože se obletavajo
    obletavajóč -a -e: obletavajoče se drevje
SSKJ
oblíti -líjem dov. (í) 
  1. 1. narediti, da pade, steče tekočina, navadno iz posode, po nagnjeni, navpični površini česa: obliti avtomobil, steno; obliti noge s toplo vodo; bilo mi je, kot bi me kdo oblil z mrzlo vodo zelo neprijetno sem bil prizadet, razočaran
    // obliti torto s čokoladno kremo / strežnik je zdravniku oblil roke
  2. 2. priti v dotik s čim in steči, odteči po njegovi površini: oblil me je curek mrzle vode; morski val je spet oblil kopalca na skali; pren. jutranja svetloba je oblila gozd
  3. 3. ekspr. pojaviti se, razširiti se po telesu, delu telesa, navadno zaradi razburjenja, velikega telesnega napora: kurja polt, zona ga je oblila (po hrbtu); obraz mu je oblil mrzel pot / rdečica jo je oblila zardela je; ob pogledu na mrtvega so ga oblile solze je začel jokati
    // udaril ga je po glavi, da ga je oblila kri
  4. 4. knjiž., ekspr. narediti, da je kdo deležen česa: obliti koga s svojo naklonjenostjo / obliti koga s sramoto osramotiti ga
    oblít -a -o: gozd, oblit od mesečine; s krvjo oblit človek
SSKJ
oblívati -am nedov., tudi oblivájte; tudi oblivála (í) 
  1. 1. delati, da pade, teče tekočina, navadno iz posode, po nagnjeni, navpični površini česa: oblivati kolo, zid / oblivati nezavestnega z vodo / oblivati nežgano posodo z loščem
  2. 2. večkrat prihajati v dotik s čim in teči, odtekati po njegovi površini: usedel se je tako, da so mu valovi oblivali noge; pren. mesečina je oblivala dolino
    // večkrat pokriti, obdati kaj s seboj: topli morski tokovi oblivajo severno obalo države / knjiž. na vzhodu obliva deželo morje
  3. 3. ekspr. pojavljati se, razširjati se po telesu, delu telesa, navadno zaradi razburjenja, velikega telesnega napora: kurja polt jo obliva; mrzel pot, znoj mu je oblival čelo / od napora, strahu jih je oblival pot / oblivala jo je rdečica zardevala je; očeta so kmalu oblivale solze oče je jokal
    // davili so ga, da so ga oblivale krvave pene
  4. 4. knjiž., redko obhajati, prevzemati: oblivala ga je bolečina, omotica
  5. 5. knjiž., ekspr. delati, da je kdo deležen česa: oblivati koga s svojo milostjo
SSKJ
oblíž -a m (ī) 
  1. 1. lepljiv trak za na kožo, zlasti za pritrjevanje ovoja ali gaze: nalepiti, odtrgati obliž; ranjenec z obližem na čelu / lepilni obliž; obliž za rano / na licu je imela lepotni obliž; pren., ekspr. antične razvaline so lepotni obliž narave
  2. 2. knjiž. (mrzel) obkladek: oblagati vroče čelo z obliži
    ●     ekspr. ta zmaga je obliž za vse dosedanje neuspehe tolažba, uteha; publ. kampanjska akcija bi zalegla komaj za obliž bi samo začasno rešila, omilila problem, težave
SSKJ
obvévati -am nedov. (ẹ́) knjiž. z vetjem obdajati: obveval nas je mrzel veter
● knjiž., ekspr. srce mu je obvevala žalost obhajala, prevzemala
SSKJ
ohladíti -ím dov., ohládil (ī í) 
  1. 1. narediti kaj hladno, mrzlo: ohladiti vino / nevihta je ohladila ozračje / ohladiti hrano na primerno temperaturo
  2. 2. povzročiti občutek hlada: veter mu je ohladil vročo glavo / sladoled jih je ohladil
  3. 3. ekspr. pomiriti, zmanjšati: to je nekoliko ohladilo njegovo navdušenje, strast; njegova ljubezen se je že ohladila / jeza se mu še ni ohladila
    ●     ekspr. razgrajačem so ohladili kri v zaporu jih ukrotili; ekspr. ne gani se, sicer te ohladim ubijem; ekspr. ohladiti koga s palico nasilno, grobo ga ukrotiti
    ohladíti se 
    1. 1. postati hladen, mrzel: juha, voda se je že ohladila; brezoseb. zadnje dni se je precej ohladilo / motor se je ohladil
    2. 2. dobiti občutek hlada: skoči v morje, da se ohladiš; v senci so se kmalu ohladili; ohladiti se pod prho
      ●       ekspr. hitro se je ogrel za dekle in hitro se je tudi ohladil nehal čutiti do nje naklonjenost, ljubezen; ekspr. prvi mož se še ni ohladil (v grobu), že se je spet poročila hitro po moževi smrti se je spet poročila
    ohlajèn -êna -o: ohlajeno ozračje; ohlajeno prijateljstvo; mleko je ohlajeno na štiri stopinje
SSKJ
ohlájati -am nedov. (á) delati kaj hladno, mrzlo: ventilator je prijetno ohlajal prostor / veter je ohlajal vročino
    ohlájati se 
    1. 1. postajati hladen, mrzel: segreta voda se počasi ohlaja / zemlja se ponoči ohlaja
    2. 2. ekspr. postajati ravnodušen, sovražen: začel se je ohlajati do nje / odnosi med sosednjima državama se ohlajajo
      // pomirjati se, zmanjševati se: njihova strast, vnema se ohlaja / jeza se mu je pomalem ohlajala
    ohlajajóč -a -e: ohlajajoč veter; ohlajajoče se telo
SSKJ
oledenéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. knjiž. spremeniti se v led; zmrzniti: voda je oledenela
    // prekriti se z ledom; poledeneti: cesta je oledenela; površina jezera je že oledenela
  2. 2. ekspr. postati zelo hladen, mrzel: koža na rokah mu je oledenela
  3. 3. ekspr. postati negiben, tog: oledeneti od groze, strahu; vztrepetal je in oledenel
    // v zvezi s kri, srce začutiti velik strah, grozo: kadar me je pogledal, mi je oledenela kri; ob tem kriku mu je oledenelo srce
    ●     ekspr. prej prijazni pogled mu je oledenel postal brezčuten, zelo hladen; ekspr. ob tej grozovitosti jim je smeh oledenel na licih izginil z lic
    oledenèl in oledenél -éla -o: oledeneli pogled; oledeneli vrhovi gor
SSKJ
omŕzniti -em dov. (ŕ ȓ) knjiž.  
  1. 1. nekoliko zmrzniti, navadno na površini; namrzniti: v tem mrazu so mu ušesa omrznila / tla so malo omrznila
  2. 2. postati hladen, mrzel; ohladiti se: zajtrk je omrznil; spij kavo, da ne omrzne; pren. po tem dogodku ji je srce omrznilo
    ●     ekspr. človek mora med ljudi, sicer omrzne postane nedružaben, samotarski; ekspr. omrznilo mu je stati tam praznih rok postalo zoprno, neprijetno
    omŕznjen -a -o: omrznjen krompir; omrznjene noge; prim. omrzel
SSKJ
opíhati -am dov., tudi opihájte; tudi opihála (í) 
  1. 1. obdati s premikajočim se zrakom: opihati boleče mesto
    // obdati kaj s seboj: opihal jih je mrzel veter
  2. 2. s pihanjem odstraniti: opihati prah s knjige
SSKJ
opíhniti -em dov. (í ȋ) obdati s premikajočim se zrakom: opihniti buško
// obdati kaj s seboj: na vrhu jih je opihnil mrzel veter
SSKJ
opihováti -újem nedov. (á ȗ) obdajati s premikajočim se zrakom: opihovati obraz s pahljačo; opihovati si prste
// obdajati kaj s seboj: grebene opihuje mrzel veter
SSKJ
osóren -rna -o prid., osórnejši (ọ́ ọ̄) 
  1. 1. ki kaže do ljudi neprijazen, odklonilen odnos, zlasti v govorjenju: osoren človek; do vseh je neprijazna, skoraj osorna; osorno dekle
    // ki vsebuje, izraža tak odnos: odgovoril mu je z osornim glasom; ima osoren pogled; osorno govorjenje, vedenje
  2. 2. zastar. neprijeten, pust: osoren kraj; osorno vreme / pihal je osoren veter mrzel
    osórno prisl.: osorno odgovoriti, reči; osorno pogledati
SSKJ
píh -a m (ȋ) 
  1. 1. razmeroma rahel premik zraka: čipke so zavalovile ob vsakem pihu; objel jih je mrzel pih / pih vetra
  2. 2. enkratno iztisnjenje zraka skozi priprta, našobljena usta: z močnim pihom je odpihnil smeti z mize
    ●     ekspr. vse njegove pesmi so proti tem le pih in puh so brez trajne vrednosti, cene
SSKJ
pískati -am nedov., tudi piskála (í) 
  1. 1. igrati na piščal, na glasbilo s piščaljo: godci so godli in piskali; pastir leži v travi in si piska / piskati na piščalko
  2. 2. dajati visoke, ostre glasove: lokomotiva, piščalka piska; glasno, predirljivo piskati; dobil je konjička, ki zadaj piska / para piska v zrak piskajoč uhaja; brezoseb.: v prsih mu hrope in piska; v sprejemniku spet piska
    // oglašati se s takimi glasovi: gams, srna piska / začela sta piskati jerebom jih klicati na tak način
  3. 3. s pihanjem v ozek, podolgovat predmet, režo povzročati visoke, ostre glasove: naučiti se piskati; piskati na list, prste; piskati v cevko / zunaj piska burja; veter piska v vejah
    ●     žarg., šport. sodnik je piskal osebno napako, prekršek s piščalko dal znak, da je bila storjena osebna napaka, prekršek; ekspr. trobentice že piskajo pomladni pozdrav že cvetijo; ekspr. s samo pokojnino bom tanko piskal bom živel slabo, v slabih gmotnih razmerah; bil je hud, da je kar piskal zelo je bil hud
    piskáje: vlak se piskaje oddaljuje; piskaje smrčati
    piskajóč -a -e: piskajoč glas; mrzel piskajoč veter; prisl.: piskajoče se oglašati
SSKJ
poledenéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. spremeniti se v led; zmrzniti: ostanki snega na dvorišču so poledeneli
    // prekriti se z ledom: če je ob deževju mrzlo, cesta poledeni / jezero je poledenelo
  2. 2. ekspr. postati zelo hladen, mrzel: roke so mi čisto poledenele
  3. 3. ekspr. začutiti velik strah, grozo: ob prvem strelu je poledenela / kri mu je poledenela
    poledenèl in poledenél -éla -o: poledenele ceste
Število zadetkov: 80